Franja

Zadetki iskanja

  • môšnja (-e) f

    1. (mošnjiček) borsa, borsellino:
    odvezati mošnjo aprire, sciogliere la borsa
    zavezati mošnjo chiudere, stringere la borsa
    stiskati mošnjo tenere stretti i cordoni della borsa
    pren. mošnja nima brata ne sestre davanti agli interessi non esistono gli amici

    2.
    mošnja za tobak borsa per il tabacco

    3. anat. scroto; pog. borsa
  • motíka (-e) f agr. zappa:
    kopati, okopavati, zamahovati z motiko zappare, rincalzare (con la zappa), menare la zappa
    kraška motika bidente, tridente
    vinogradniška motika marra
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • móžno adv.

    1. (v povedni rabi) (mogoče) possibile:
    z brezglavostjo ni možno ničesar doseči con la storditaggine non è possibile combinare niente

    2. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje) forse, può darsi
  • mračíti (-ím)

    A) imperf.

    1. incupire, rabbuiare

    2. ottenebrare, offuscare, annebbiare

    B) mračíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. impers. imbrunire, annottare:
    mrači se annotta

    2. offuscarsi, ottenebrarsi, annebbiarsi;
    mrači se mu pred očmi gli si annebbia la vista (per malore e sim.)
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mràz (mráza) m

    1. freddo; gelo:
    mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
    mraz pritisne il freddo si fa intenso
    divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
    prvi mraz primi freddi
    trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
    drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
    biti ves trd od mraza essere gelato
    mraz mi je ho freddo
    mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

    2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
    mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

    3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
    mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

    4. nareč. (slana) brina;
    ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
    nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
    anat. čutnice za mraz cellule del freddo
    geogr. pol mraza Polo del freddo
  • mréža (-e) f

    1. rib., lov. rete:
    delati, plesti mrežo tessere la rete
    krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
    nastaviti, vreči mreže gettare le reti
    rib. ribiška mreža rete da pesca
    rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
    rib. viseča mreža rete verticale
    rib. vlačilna mreža rete a strascico
    mreža na vago trabocco
    mreža proti delfinom delfiniera
    mreža za jegulje rezzaglio
    mreža za lipane mugginiera
    mreža za sardine menaide
    mreža vlačnica sciabica
    lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
    mreža za drozge tordiera

    2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
    presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
    okenska mreža rete metallica, grata
    lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
    ležalna mreža amaca
    žična (posteljna)
    mreža rete metallica, branda
    torba iz mreže, mreža rete per la spesa
    mreža zoper komarje zanzariera

    3. (kar je podobno mreži) reticolo:
    mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

    4. (omrežje) rete:
    cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

    5. tekst., mat. rete

    6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
    gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
    trgovska mreža rete commerciale
    mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
    obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
    dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
    razpeti, razpresti mreže tendere le reti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. igra na mreži gioco a rete
    šport. rešiti mrežo salvare la rete
    šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
    ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
    pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
    rib. globinska mreža rete di profondità
    bot. koreninska mreža radici
    mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
    mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
    voj. maskirna mreža rete mimetica
    čeb. matična mreža escludi-regina
    milimetrska mreža carta millimetrata
    fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
    geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
    fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
    voj. zaporna mreža rete di ostruzione
    obrt. mreža za prešivno vezenje rezza
  • mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
    mesec je mrkal la luna si stava offuscando
    njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata

    2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
    po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato

    3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
    mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mŕzlica (-e) f

    1. febbre:
    bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre

    2. pog. malaria

    3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
    potovalna mrzlica febbre della partenza
    govorniška mrzlica tremarella

    4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
    nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
    igralna mrzlica la frenesia del gioco
    izpitna mrzlica paura degli esami
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
    porodna mrzlica febbre puerperale
    povratna mrzlica febbre ricorrente
    rumena mrzlica febbre gialla
  • múčiti (-im)

    A) imperf.

    1. torturare, seviziare:
    hist. mučiti na kolesu arrotare

    2. pren. tormentare, martoriare, affliggere

    3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
    mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
    muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
    pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica

    B) múčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. tormentarsi, affliggersi

    2. sforzarsi, affaticarsi

    3. faticare, durare fatica; penare:
    sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • múzika (-e) f

    1. (glasba) musica:
    lahka, zabavna muzika musica leggera
    resna muzika musica classica
    operna, plesna muzika musica operistica, da ballo

    2. pog. (godba) musica, banda; fanfara

    3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno

    4. ekst. (lajna) musica:
    dosti imam te muzike basta con questa musica
    pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
    ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
    PREGOVORI:
    za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • inter. (izraža presenečenje, nejevoljo) e, ed ecco; tac:
    videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi sembrava così sano ed ecco che non è più tra i vivi
    enkrat samkrat sem prečkal rdečo, na, in že me je oglobil prometnik una sola volta sono passato col rosso e tac! il vigile mi aspettava con la multa
  • nabáviti (-im) | nabávljati (-am) perf., imperf.

    1. acquistare (qcs.), fare acquisto di:
    nabaviti material, surovine acquistare materiale, materie prime

    2. (kupiti, kupovati; preskrbeti, preskrbovati) acquistare, comprare; procurarsi qcs.; provvedersi di:
    nabaviti meso comprare la carne
    nabaviti (si) potni list procurarsi il passaporto
  • nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.

    1. battere, picchiare:
    nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare

    2. attaccare, affiggere

    3. riempire

    4. voj. caricare (l'arma):
    nabiti puško caricare il fucile

    5. battere, pestare

    6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)

    7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
    dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
    nabijati po vratih picchiare alla porta
    od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
    nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare

    8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare

    9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
    nabiti nove davke imporre nuove tasse

    10. elektr. caricare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
    ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
    pog. nabijati karte giocare a carte
    nabijati žogo giocare a calcio
    nabiti obroče incerchiare
    nabiti z erotično vsebino erotizzare
    nabiti z energijo dare una frustata di energia
  • nabíranje (-a) n il raccogliere; raccolta:
    nabiranje zdravilnih zelišč la raccolta delle erbe medicinali; erboristeria
    nabiranje prostovoljnih prispevkov colletta
    tekst. nabiranje v gube pieghettatura
  • nabrísati (-bríšem) perf. pog. pren.

    1. (premagati) šport. battere:
    nabrisati gostujoče moštvo battere la squadra ospite

    2. battere, picchiare, bastonare

    3. (prevarati) ingannare, imbrogliare, fregare