mír (-ú) m
1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace
2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia
3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie
4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace
5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
Zadetki iskanja
- míren (-rna -o) adj.
1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla
2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo
3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo
4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla
5. (ki je brez vojne) pacifico
6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla - mirováti (-újem) imperf.
1. riposare; stare, restare fermo, quieto; essere stabile:
bolnik mora mirovati il malato deve riposare
cene že nekaj časa mirujejo i prezzi sono già da tempo stabili
2. (biti neaktiven) essere inattivo; jur.
postopek miruje il procedimento è in quiescenza
ob nedeljah obrat miruje le domeniche lo stabilimento non lavora
ni miroval, dokler ni vsega opravil non ha fatto una sosta prima di finire tutto il lavoro
ne moči mirovati z jezikom non poter tener a bada la lingua - mísel (-sli) f
1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema - míseln (-a -o) adj. di pensiero, dei pensieri; di, delle idee; concettuale, intellettuale, mentale:
človekove miselne in čustvene sposobnosti la capacità umana di pensare e sentire
čudil se je njegovi miselni ostrini si stupì dell'acutezza del suo pensiero
miselni razvoj otroka lo sviluppo intellettuale del bambino
miselni svet srednjega veka il mondo concettuale del Medio evo
miselna lirika lirica di idee
miselna molitev preghiera muta - míselnost (-i) f mentalità; forma mentis; psicologia:
hlapčevska, nazadnjaška miselnost mentalità servile, reazionaria
miselnost meščanskega, kmečkega človeka mentalità borghese, contadina
hribovska, mestna miselnost mentalità di montanari, cittadina
humanistična, kritična, krščanska, racionalistična miselnost mentalità umanistica, critica, cristiana, razionalistica
povzpetniška miselnost la mentalità tipica dell'arrivista - misíja (-e) f
1. (odposlanstvo) missione:
šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije capo della missione diplomatica, economica, militare
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
2. (posebna naloga) missione, compito, incarico:
strogo zaupna misija missione segreta
kulturna, zgodovinska misija malih narodov la missione culturale, storica dei piccoli popoli - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino) - mlád (-a -o)
A) adj.
1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo
2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato
3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito
4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto
5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane
6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio
B) mládi (-a -o) m, f, n
1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente
2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa
3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù - mladóst (-i) f gioventù, giovinezza:
mladost hitro mine la giovinezza se ne fugge
burna, vesela mladost giovinezza burrascosa, allegra
večna mladost eterna giovinezza
obujati spomine iz mladosti rinnovare i ricordi della gioventù
umreti v cvetu mladosti morire nel fiore degli anni, giovanissimi - mléko (-a) n
1. latte:
materino mleko latte materno
mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
homogenizirano mleko latte omogeneizzato
kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
pinjeno mleko latticello
kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
mleko v prahu latte in polvere
2. (mleku podobna tekočina) latte:
čistilno mleko latte detergente
kokosovo mleko latte di cocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
brat po mleku fratello di latte
grad. apneno mleko latte di calce
grad. cementno mleko latte di cemento
bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero - mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti
1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne
2. ekst. tritare
3. pren. demolire, distruggere
4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti
5. muoversi (qua e là)
6. sbattere (le ali); scalciare
7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini
8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile - mnóg (-a -o)
A) adj. (izraža veliko število stvari od kake celote, oziroma oseb in stvari nasploh) molto, tanto, numeroso:
novico so prenesli mnogi časopisi la notizia è stata riportata da molti giornali
to se je zgodilo pred mnogimi leti è successo molti anni fa
še na mnoga leta! tanti auguri! auguri di lunga vita!
B) m, f molti (-e):
mnogi mislijo drugače molti la pensano diversamente - mnógo adv.
1. (izraža veliko količino ali mero) molto; tanto; assai:
zbralo se je mnogo ljudi venne molta gente
mnogo bere, se giblje, govori, spi legge, si muove, parla, dorme molto
2. (v nikalnih stavkih izraža majhno mero) molto:
stvari ni mnogo spremenil non cambiò molto
3. (s primernikom izraža visoko stopnjo) molto:
mnogo mlajši je od mene è molto più giovane di me
PREGOVORI:
mnogo babic, kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina - mnóžica (-e) f
1. moltitudine, massa:
hiperb. nepregledna, ogromna, stotisočglava možica massa enorme, massa oceanica
2. pl. množice (nižji sloji) masse:
kmečke, delavske množice masse contadine, operaie
3. (veliko število česa) moltitudine, mondo; ekst. brulicame; pog. buscherio; pren. falange, fiumana:
množica ljudi un buscherio, una fiumana di gente
množica pohval un coro di elogi
4. mat. insieme:
teorija množic la teoria degli insiemi
diskretna, ekvivalentna, osnovna (univerzalna) množica insieme discreto, equivalente, universale - mobilizácija (-e) f
1. mobilitazione
2. voj. mobilitazione, chiamata alle armi; precettazione (tudi ekst.):
razglasiti mobilizacijo bandire la mobilitazione
delna, poskusna, splošna mobilizacija mobilitazione parziale, sperimentale, generale - móč (-í) f
1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico
2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando
3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto
4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati
5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente
6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà
7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante
8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima
9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza - môčen | močán (-na -o) adj.
1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte
2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico
3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente
4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte
5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa
6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte
7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa
8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti
9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso - môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora