Franja

Zadetki iskanja

  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tréskati (-am) | tréščiti (-im) imperf., perf.

    1. tuonare

    2. pren. strepitare, far rumore; tuonare

    3. sbattere (della porta)

    4. battere (contro):
    toča je treskala po šipah la grandine batteva sui vetri

    5. piombare, stramazzare

    6. tr. scaraventare, lanciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z oblakov treščiti na tla mettere (finalmente) i piedi a terra, scendere dalle nuvole
    treščiti koga po glavi menare un colpo in testa a qcn.
    treščiti koga na cesto sbattere qcn. sulla strada; licenziare qcn. in tronco
    kaj mu je treščilo v glavo? ma cosa gli è preso? cosa gli è venuto in mente?
  • tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. bussare:
    trkati na vrata bussare alla porta

    2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
    trkati s petami battere i tacchi
    trkniti na zdravje brindare alla salute

    3. battere, sbattere contro:
    čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo

    4. cozzare, dare cozzate

    5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
    trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
    trkati na nečimrnost solleticare la vanità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dan trka na okna si fa giorno
    ali te luna trka? ma sei matto?
    trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
    trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
    bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato

    B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
    trkati se po prsih battersi il petto
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • urézan (-a -o) adj. tagliato; ekst. modellato, fatto:
    po modi urezana obleka un abito tagliato alla moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsi ljudje niso urezani po istem modelu non tutti sono tagliati sullo stesso modello
    pren., pog. ni neumen, pač pa po svoje urezan non stupido ma strambo
    pren. ona je kakor urezana zanj è la sua anima gemella
  • uskočíti se (uskóčim se) perf. refl. restringersi:
    pri pranju se je blago uskočilo col lavaggio la stoffa si è ristretta
    pren. ali se ti je pamet uskočila? ma che sei matto?
  • usmíliti se (-im se) perf. refl.

    1. aver compassione, aver pietà, impietosirsi:
    rel. usmili se nas abbi pietà di noi!
    usmiliti se pregnancev aver compassione per i profughi

    2. pren. impietosirsi; pensare a; ricordarsi:
    čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil aspettava di essere servito, ma invano, ma nessuno se ne impietosì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. revščina, da se bog usmili una miseria che più nera non si può
    pren. jokati se, da bi se te kamen usmilil far piangere i sassi
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vóljen | volján (vóljna -o) adj.

    1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
    voljno blago tessuto morbido

    2. disposto, pronto:
    biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

    3. nareč. abile, atto, capace

    4. nareč. mite, soave:
    voljen glas voce soave
    voljna zima inverno mite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vsekàkor adv.

    1. certamente, sicuramente, assolutamente:
    to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo

    2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
    knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
    vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
    tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo

    3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
    so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo
  • zagrábiti (-im)

    A) perf.

    1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
    zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

    2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

    3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
    zagrabiti za delo cominciare a lavorare

    4. prendere, cogliere:
    zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
    zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

    5. pren. toccare, turbare, appassionare:
    zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

    6. agr. coprire (rastrellando):
    zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
    pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
    pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
    pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

    B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi
  • zakáj

    A) adv.

    1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
    zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
    se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
    greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

    2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
    zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

    B) zakáj (-a) m il perché:
    zakajev je veliko i perché sono tanti

    C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
    cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo
  • zaméra (-e) f

    1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
    povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.

    2. brez zamere:
    nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
    brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo
  • zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
    zapisati podatke annotare i dati
    zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
    med. zapisati dieto prescrivere una dieta
    zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

    2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
    v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

    3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
    zapisati v seznam mettere nell'elenco

    4. pren. condannare:
    zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
    zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
    zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
    pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
    knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
    zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
    zapisati opombo contronotare
    jur. zapisati vdovščino sopraddotare

    B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
    iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
    iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

    C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

    1. scrivere per errore

    2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
    zapisati se politiki darsi alla politica
    z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
    misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
    zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne