Franja

Zadetki iskanja

  • kosmàt (-áta -o) adj.

    1. peloso, villoso, irsuto:
    kosmate prsi petto villoso
    kosmata brada barba irsuta

    2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
    kosmata tkanina tessuto peloso
    kosmata svila bava

    3. ekon. lordo:
    kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
    kosmata teža peso lordo

    4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
    kosmati dovtipi barzellette sconce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
    pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
    inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
    bot. kosmati (dlakavi)
    sleč rododendro (Rhododendron hirsutum)
  • kóst (-í) f

    1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
    človeške kosti ossa (umane)
    živalske kosti ossi (animali)
    kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
    prelom kosti frattura di un osso
    pes gloda kost il cane rode un osso
    pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
    pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
    pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
    pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
    pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
    pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

    2. bot. (koščica sadu) nocciolo

    3. (pl. pren. ossa)
    vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
    tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
    kost (suhec) uomo scheletrito
    anat. bedrna kost (stegnenica) femore
    vet. divja, mrtva kost ganglio
    anat. kost sramnica pube
    med. fisura kosti fessura dell'osso
    anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
    križna kost (križnica) osso sacro
    obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

    4.
    ribja kost lisca, spina di pesce
    sipina kost osso di seppia

    5. zool. (material) osso:
    ribja kost osso di balena
    slonova kost avorio
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • kóta (-e) f

    1. geod. quota

    2. žarg. voj. quota:
    po hudih bojih smo ponovno osvojili položaje na koti 500 dopo duri combattimenti abbiamo riconquistato la quota 500

    3. mat. quota

    4. teh. quota
  • kôtel (-tla) m

    1. pentolone; marmitta; caldaia; paiolo, paiolata:
    bakren, medeninast kotel pentolone di rame, di ottone
    (vojaški) kotel marmitta
    kotel za žganjekuho caldaia per la distillazione dell'acquavite
    poln kotel polente una paiolata di polenta
    kotel z lugom lisciviatrice

    2. teh.
    parni kotel caldaia a vapore

    3. geogr. conca
  • kotíček (-čka) m

    1. dem. od kot angolino, angoletto, angolo; cantuccio; recesso:
    v skrivnem kotičku srca in un angolo nascosto, nei recessi del suo cuore
    pretakniti vse kotičke frugare dappertutto
    uredili so prodajni kotiček za cigarete è stato allestito uno spaccio per le sigarette
    dvorana je bila polna do zadnjega kotička la sala era piena fino all'ultimo posto

    2. (skrajni del ust, oči) angolo della bocca, degli occhi

    3. (soba, prostor za kako dejavnost) angolo; saletta:
    kuhinjski kotiček angolo cottura
    šahovski kotiček saletta per gli scacchi

    4. (stalna rubrika v časopisu) rubrica, pagina:
    ugankarski kotiček pagina enigmistica
  • kováčev (-a -o) adj. del fabbro, da fabbro:
    kovačeve klešče tenaglie da fabbro
    PREGOVORI:
    kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza
  • kóvček (-čka) m valigia:
    pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
    pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
    pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
    trg. kovček z vzorci marmottina
    trgovina s kovčki valigeria
  • kôza (-e) f

    1. zool. capra (Capra hircus)
    koza meketa la capra bela
    kozo molsti, pasti mungere, pascolare la capra
    čreda koz un gregge di capre
    skakati kot koza saltare come una capra
    angorska koza capra di angora
    kašmirska koza capra del Cachemire

    2. šport. cavallo

    3. pejor. pren. (neumna ženska) oca

    4. (lesena priprava za žaganje) cavalletto

    5. nareč. pentola di coccio

    6. pl. koze med. vaiolo:
    črne koze vaiolo emorragico
    vet. goveje, ovčje koze vaiolo vaccino, ovino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. kozo biti giocare all'assedio
    zool. divja koza (gams) camoscio (Rupicapra rupicapra)
    teh. ležajna koza supporto del cuscinetto
    grad. mostna koza pilone del ponte
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krájšati (-am)

    A) imperf. ➞ skrajšati

    1. accorciare; abbreviare:
    krajšati krilo accorciare la gonna
    krajšati tekst abbreviare, sfoltire il testo

    2.
    krajšati (si) čas ammazzare, ingannare il tempo

    3. mat.
    krajšati ulomek ridurre la frazione

    B) krájšati se (-am se) imperf. refl. accorciarsi
  • krájši (-a -e) adj.

    1. komp. od kratek più breve, più corto:
    krajša pot percorso più corto

    2. (ki traja manjše obdobje) breve:
    hoditi na krajše izlete fare brevi gite
    pren. potegniti krajši konec avere la peggio
  • kraljéstvo (-a) n regno (tudi pren.); reame; pren. regione:
    dedno kraljestvo regno ereditario
    živeti v kraljestvu sanj vivere nel regno dei sogni
    pren. biti v svojem kraljestvu essere nel proprio regno
    rel. nebeško kraljestvo regno dei cieli, Paradiso
    mitol. kraljestvo mrtvih inferi pl.
    kraljestvo domišljije la regione della fantasia
    polit. Združeno kraljestvo il Regno Unito
  • kraljeváti (-újem) imperf.

    1. regnare

    2. pren. regnare; imperare:
    tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia

    3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
    na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello
  • kraljévski (-a -o) adj.

    1. reale; sovrano; knjiž. scettrato:
    kraljevska hiša, krona casa reale, corona reale
    kraljevska dvojica la coppia reale
    zool. kraljevski ptič tiranno (Tyrannus tyrannus)

    2. pren. (veličasten, obilen) regale:
    kraljevsko plačilo ricompensa regale
  • kraljíca (-e) f

    1. regina:
    angleška kraljica la regina d'Inghilterra
    kraljica mati regina madre

    2. pren. regina, reginetta:
    kraljica večera la reginetta della serata
    lepotna kraljica reginetta di bellezza, miss
    kraljica morja la regina del mare, Venezia
    kraljica športa la regina degli sport, l'atletica
    šalj. kraljica srca dulcinea

    3. zool. star. (matica) ape regina; formica regina

    4. šah. Regina, Donna

    5. bot.
    kraljica noči cactus (Selenicereus grandiflorus)
    kraljica majnika insalata cappuccina
  • kránjski (-a -o) adj.

    1. star. geogr. sloveno

    2. geogr., hist. cragnolino, carniolino; carniolano:
    kranjska dežela la regione, la terra carniolina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist., voj. kranjski Janez soldato del 17o reggimento di fanteria; šalj. sloveno
    zool. kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
    gastr. kranjska klobasa salsiccia, luganiga della Carniola
    bot. kranjska krhlika ramno (Rhamnus fallax)
    bot. kranjska lilija giglio carniolino (Lilium carniolicum)
    bot. kranjski jeglič primula carniolina (Primula carniolica)
  • krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
    obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
    praznično krasiti mesto parare a festa la città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. krasiti s štukaturami stuccare
    krasiti s trakovi infiocchettare
    krasiti s cvetjem infiorare
    krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
    krasiti z zastavami imbandierare
  • krásti (krádem)

    A) imperf. ➞ ukrasti

    1. rubare, rubacchiare:
    krasti kot sraka rubare a man salva
    pren. krasti spanec rubare il sonno
    krasti po trgovinah taccheggiare

    2. pren.
    krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
    pren. bogu čas krasti rubare il pane
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

    B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

    1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
    med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
    pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
    skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra