kosmàt (-áta -o) adj.
1. peloso, villoso, irsuto:
kosmate prsi petto villoso
kosmata brada barba irsuta
2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
kosmata tkanina tessuto peloso
kosmata svila bava
3. ekon. lordo:
kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
kosmata teža peso lordo
4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
kosmati dovtipi barzellette sconce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
bot. kosmati (dlakavi)
sleč rododendro (Rhododendron hirsutum)
Zadetki iskanja
- kóst (-í) f
1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.
2. bot. (koščica sadu) nocciolo
3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce
4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia
5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio - kot konj.
I. (v stavku)
1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro
4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato
5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
II.
1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame - kóta (-e) f
1. geod. quota
2. žarg. voj. quota:
po hudih bojih smo ponovno osvojili položaje na koti 500 dopo duri combattimenti abbiamo riconquistato la quota 500
3. mat. quota
4. teh. quota - kôtel (-tla) m
1. pentolone; marmitta; caldaia; paiolo, paiolata:
bakren, medeninast kotel pentolone di rame, di ottone
(vojaški) kotel marmitta
kotel za žganjekuho caldaia per la distillazione dell'acquavite
poln kotel polente una paiolata di polenta
kotel z lugom lisciviatrice
2. teh.
parni kotel caldaia a vapore
3. geogr. conca - kotíček (-čka) m
1. dem. od kot angolino, angoletto, angolo; cantuccio; recesso:
v skrivnem kotičku srca in un angolo nascosto, nei recessi del suo cuore
pretakniti vse kotičke frugare dappertutto
uredili so prodajni kotiček za cigarete è stato allestito uno spaccio per le sigarette
dvorana je bila polna do zadnjega kotička la sala era piena fino all'ultimo posto
2. (skrajni del ust, oči) angolo della bocca, degli occhi
3. (soba, prostor za kako dejavnost) angolo; saletta:
kuhinjski kotiček angolo cottura
šahovski kotiček saletta per gli scacchi
4. (stalna rubrika v časopisu) rubrica, pagina:
ugankarski kotiček pagina enigmistica - kováčev (-a -o) adj. del fabbro, da fabbro:
kovačeve klešče tenaglie da fabbro
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza - kóvček (-čka) m valigia:
pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
trg. kovček z vzorci marmottina
trgovina s kovčki valigeria - kôza (-e) f
1. zool. capra (Capra hircus)
koza meketa la capra bela
kozo molsti, pasti mungere, pascolare la capra
čreda koz un gregge di capre
skakati kot koza saltare come una capra
angorska koza capra di angora
kašmirska koza capra del Cachemire
2. šport. cavallo
3. pejor. pren. (neumna ženska) oca
4. (lesena priprava za žaganje) cavalletto
5. nareč. pentola di coccio
6. pl. koze med. vaiolo:
črne koze vaiolo emorragico
vet. goveje, ovčje koze vaiolo vaccino, ovino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. kozo biti giocare all'assedio
zool. divja koza (gams) camoscio (Rupicapra rupicapra)
teh. ležajna koza supporto del cuscinetto
grad. mostna koza pilone del ponte - kóža (-e) f
1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna
4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia - kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi - krájšati (-am)
A) imperf. ➞ skrajšati
1. accorciare; abbreviare:
krajšati krilo accorciare la gonna
krajšati tekst abbreviare, sfoltire il testo
2.
krajšati (si) čas ammazzare, ingannare il tempo
3. mat.
krajšati ulomek ridurre la frazione
B) krájšati se (-am se) imperf. refl. accorciarsi - krájši (-a -e) adj.
1. komp. od kratek più breve, più corto:
krajša pot percorso più corto
2. (ki traja manjše obdobje) breve:
hoditi na krajše izlete fare brevi gite
pren. potegniti krajši konec avere la peggio - kraljéstvo (-a) n regno (tudi pren.); reame; pren. regione:
dedno kraljestvo regno ereditario
živeti v kraljestvu sanj vivere nel regno dei sogni
pren. biti v svojem kraljestvu essere nel proprio regno
rel. nebeško kraljestvo regno dei cieli, Paradiso
mitol. kraljestvo mrtvih inferi pl.
kraljestvo domišljije la regione della fantasia
polit. Združeno kraljestvo il Regno Unito - kraljeváti (-újem) imperf.
1. regnare
2. pren. regnare; imperare:
tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia
3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello - kraljévski (-a -o) adj.
1. reale; sovrano; knjiž. scettrato:
kraljevska hiša, krona casa reale, corona reale
kraljevska dvojica la coppia reale
zool. kraljevski ptič tiranno (Tyrannus tyrannus)
2. pren. (veličasten, obilen) regale:
kraljevsko plačilo ricompensa regale - kraljíca (-e) f
1. regina:
angleška kraljica la regina d'Inghilterra
kraljica mati regina madre
2. pren. regina, reginetta:
kraljica večera la reginetta della serata
lepotna kraljica reginetta di bellezza, miss
kraljica morja la regina del mare, Venezia
kraljica športa la regina degli sport, l'atletica
šalj. kraljica srca dulcinea
3. zool. star. (matica) ape regina; formica regina
4. šah. Regina, Donna
5. bot.
kraljica noči cactus (Selenicereus grandiflorus)
kraljica majnika insalata cappuccina - kránjski (-a -o) adj.
1. star. geogr. sloveno
2. geogr., hist. cragnolino, carniolino; carniolano:
kranjska dežela la regione, la terra carniolina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist., voj. kranjski Janez soldato del 17o reggimento di fanteria; šalj. sloveno
zool. kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
gastr. kranjska klobasa salsiccia, luganiga della Carniola
bot. kranjska krhlika ramno (Rhamnus fallax)
bot. kranjska lilija giglio carniolino (Lilium carniolicum)
bot. kranjski jeglič primula carniolina (Primula carniolica) - krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
praznično krasiti mesto parare a festa la città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. krasiti s štukaturami stuccare
krasiti s trakovi infiocchettare
krasiti s cvetjem infiorare
krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
krasiti z zastavami imbandierare - krásti (krádem)
A) imperf. ➞ ukrasti
1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare
2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno
B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se
1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra