kjé adv.
1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?
2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo
3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!
4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)
Zadetki iskanja
- kjér
A) adv. glej kjerkoli | kjersibodi
B) konj. (v oziralnih stavkih) dove:
odpelji jih tja, kjer ni nevarnosti portali (là) dove non c'è pericolo - kládivo (-a) n
1. martello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
polit. pren. srp in kladivo falce e martello
čevljarsko kladivo martello da calzolaio
kleparsko kladivo martello per affilare la falce
mizarsko kladivo martello da falegname
pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi tra incudine e martello
ledno kladivo martello da ghiaccio
strojno, pnevmatično kladivo maglio pneumatico
vrtalno kladivo crivella
2. šport. martello:
met kladiva lancio del martello
3. battaglio - kláti (kóljem)
A) imperf. ➞ zaklati
1. ammazzare (il porco, l'agnello, il vitello); tirare il collo (ai polli)
2. pren. ammazzare, uccidere
3. spaccare (legna)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolje ga po trebuhu ha crampi allo stomaco
bolhe me koljejo mi mordono le pulci
pren. resnica v oči kolje la verità riesce molesta
pren. skrbi ga koljejo è assillato da preoccupazioni
B) kláti se (kóljem se) imperf. refl. azzuffarsi; battersi - kléj (-a) m colla; collante:
premazati s klejem spalmare con la colla
zlepiti s klejem incollare
čevljarski, mizarski klej colla da calzolaio, da falegname
kostni, kožni klej colla di ossa, di pelle
rastlinski, živalski klej colla vegetale, animale
hladni klej colla fredda
kazeinski klej colla alla caseina - klícati (klíčem) imperf. ➞ poklicati, zaklicati
1. chiamare; gridare; bandire:
koklja kliče piščance la chioccia chiama i pulcini
klicati (cene) na dražbi bandire, gridare il prezzo all'asta
2. (buditi, zbujati) chiamare
3. (uporabljati ime, imenovati) chiamare; nareč.
klicati se chiamarsi
4. (klicati po telefonu) chiamare (per telefono), telefonare (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domovina kliče la patria chiama
pren. ne kliči vraga v hišo modera la lingua, se no la disgrazia può capitare davvero
klicati duhove evocare gli spiriti
nekdaj klicati ure annunciare le ore
krivica kliče do neba un'ingiustizia che chiama vendetta (al cielo)
klicati na oder applaudire gli attori sul palcoscenico
šol. klicati učence fare l'appello (degli scolari)
igre klicati pri igri chiamare
pošta klicati številko chiamare un numero - kljúb
A) prep. malgrado, nonostante, a dispetto di:
iti na sprehod kljub dežju andare a passeggio malgrado la pioggia
B) kljub temu adv. ciononostante, malgrado ciò, tuttavia:
bil je ranjen, kljub temu je tekel na pomoč ponesrečenim era ferito e tuttavia corse in aiuto ai sinistrati
C) kljub temu da (čeprav) konj. benché, quantunque, sebbene, anche se:
hoče naprej, kljub temu da ne pozna poti insiste ad andare avanti anche se non sa la strada - kljúč (-a) m
1. chiave; avt. chiave d'accensione:
ključ od stanovanja chiave di casa
šop ključev mazzo di chiavi
varnostni ključ chiave di sicurezza
brada ključa ingegno della chiave
2. (priprava za odpiranje konzerv) chiavetta, apriscatole
3. teh. chiave:
francoski ključ chiave inglese
cevni ključ chiave a tubo
4. pren. chiave:
najti ključ do uspeha trovare la chiave del successo
5. agr. talea
6. muz. chiave:
altovski, basovski, violinski ključ chiave di contralto, di basso, di violino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati koga pod ključ mettere in prigione qcn.
biti pod ključem essere al sicuro, sotto chiave
biol., min. določevalni ključ classificazione
šifrirni ključ chiave, cifrario
bot. ključ svetega Petra fumaria (Fumaria officinalis) - klobása (-e) f
1. gastr. salsiccia; salamino:
nadevati klobase fare, insaccare le salsicce
mesene klobase salsicce
krvave klobase sanguinacci
prekajene, sveže klobase salsicce affumicate, fresche
kranjske klobase salsicce della Carniola
2. pren. (modrikasta oteklina od udarca) livido
3. aer. pallone pilota
4. (tobačni zvitek za žvečenje) cicca (di tabacco da masticare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poslušati kobase ascoltare la tiritera
zool. morska klobasa oloturia, cetriolo di mare (Holothuria) - kmálu adv.
1. (izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času) presto:
počitnice so kmalu minile le vacanze sono passate presto
2. pren. (izraža majhno razdaljo) subito:
trg je kmalu za vogalom la piazza è subito dietro l'angolo
3. (izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve) a momenti:
kmalu bi se zgodila nesreča a momenti avveniva una disgrazia
4. (hkrati) contemporaneamente - knjižévnost (-i) f letteratura:
domača, tuja književnost letteratura nazionale, straniera
klasična, sodobna književnost letteratura classica, contemporanea
mladinska, otroška književnost letteratura per la gioventù, infantile
angleška, francoska, italijanska, slovenska književnost letteratura inglese, francese, italiana, slovena - ko konj. (v odvisnih stavkih)
1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva - kobíla (-e) f
1. vet. cavalla:
čistokrvna, plemenska kobila cavalla purosangue, di razza
2. cavallina
3. nareč. cavalletto per segare
4. grad. piedritto (di ponte)
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio va sempre scalza - kócka1 (-e) f
1. mat. cubo
2. ekst. dado:
metati kocke giocare ai dadi
jušna kocka dado (per brodo)
kocka sladkorja zolletta (di zucchero)
rezati meso na kocke tagliare la carne a dadi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti na kocki essere in pericolo
pren. postaviti na kocko (življenje, ugled) mettere in forse, a repentaglio; giocarsi qcs.
pren. kocka je padla il dado è tratto - kočíja (-e) f carrozza; cocchio; fiacchere:
poštna kočija nekdaj diligenza
voziti kočijo (pav) fare la ruota (pavone) - kóder
A) adv. da qualche parte
B) konj.
1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno
2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro - kóklja (-e) f
1. chioccia:
koklja čepi na gnezdu la chioccia cova
pren. naj ga koklja brcne e vada al diavolo!
umetna koklja chioccia artificiale
2. pog. vecchia chiacchierona - kokóš (-i) f
1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo - količína (-e) f quantità; quantitativo; volume; dose; tasso:
količina zalog stalno pada la quantità delle riserve è in continua diminuzione
velika količina blaga un grosso quantitativo di merce
med. količina sladkorja v krvi il tasso di zucchero nel sangue - kóliko adv.
1. (sprašuje po številu, količini) quanto:
koliko bratov imaš? quanti fratelli hai?
koliko stane liter vina? quanto costa un litro di vino?
2. pren. (izraža veliko količino ali mero) quanto; tanto:
koliko lepše je tu spomladi quanto più bello è qui in primavera
rešil je življenje ne vem koliko ljudem ha salvato la vita a non so quanti