Franja

Zadetki iskanja

  • nagájati (-am) imperf.

    1. molestare; stuzzicare; fare dispetti:
    nagajati z ropotanjem molestare facendo baccano

    2. intralciare, ostacolare, fapporre ostacoli:
    rad bi gradil, pa mu nagaja sosed vorrebbe farsi la casa ma il vicino gli frappone ostacoli

    3. ekst. non funzionare bene, essere difettoso:
    elektrika nagaja ci sono disturbi nella corrente
    zadnje čase mu zdravje nagaja negli ultimi tempi è malandato di salute
  • naj1 členek

    1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
    naj bo po tvojem sia come vuoi tu

    2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
    kaj naj naredim? che fare?
    ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

    3. (za izražanje nujnosti) ○:
    naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
    to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

    4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
    skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

    5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
    politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

    6. (za izražanje namena) ○:
    ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

    7. (za izražanje dvomov) ○:
    ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri
  • namésto

    A) prep. invece di; invece che; in vece:
    napisati pismo namesto matere scrivere una lettera invece della madre
    podpiši namesto mene firma in vece mia
    znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem sfogarsi sul compagno invece che sull'avversario

    B) konj. invece di:
    namesto da bi delal, postopa invece di lavorare va bighellonando
  • napáčno adv.

    1. erroneamente, in modo sbagliato:
    ekon. napačno investirati disinvestire
    filoz. napačno sklepati paralogizzare
    napačno obveščen malinformato

    2. (v povedni rabi z nikalnico)
    ne bo napačno, če greš z njimi farai bene ad andare con loro
    ne bi bilo napačno, če bi koga vprašali za nasvet non sarebbe sbagliato chiedere consiglio a qcn.
  • napájati (-am) | napojíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. abbeverare (bestie)

    2. pog. dar da bere; ubriacare

    3. dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
    izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
    dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume

    4. (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare

    B) napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. attingere (qcs. a):
    realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta

    2. (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi
  • nápak adv. (narobe, napačno)

    1. male, in modo sbagliato, erroneo:
    napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere

    2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
    ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
    fant ni napak il ragazzo non è male
    ne godi se mu napak non gli va male
    pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole
  • narávnost (-i) f

    A) naturalezza; schiettezza; genuinità; spigliatezza

    B) narávnost adv.

    1. diritto, dritto, direttamente:
    gledati naravnost v oči guardare diritto negli occhi
    iti naravnost domov andare direttamente a casa

    2. pren. (brez prikrivanja) apertamente; proprio; (sproščeno) con disinvoltura:
    kar naravnost povej, da se bojiš di' apertamente che hai paura
    tega naravnost ne trdim questo proprio non mi sento di affermarlo

    3. pog. pren. (poudarja trditev, intenzivnost dejanja) (kar) affatto, proprio:
    to bi bila naravnost sramota sarebbe proprio una vergogna
  • narísati (-ríšem) perf.

    1. disegnare; tracciare:
    narisati s svinčnikom disegnare a matita
    narisati črte vergare
    pren. stal je, kot bi ga kdo narisal se ne stava impalato, immoto

    2. star. (opisati) descrivere
  • naróbe

    A) adv.

    1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
    obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

    2. alla rovescia, male, in modo errato:
    narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
    ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
    pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
    ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
    iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
    pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
    narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

    3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
    hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
    ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narobe računati abbacare
    pren. narobe izgovoriti storpiare
    narobe razrezati cincischiare
    narobe razumeti fraintendere

    B) naróbe adj. inv.
    narobe stran rovescio
    narobe junak antieroe
    narobe svet mondo alla rovescia
  • naslíkan (-a -o) adj. dipinto, ritratto:
    lepa je, kot bi bila naslikana è bellissima, bella come fosse dipinta
  • naštéti (-štéjem) | naštévati (-am) perf., imperf.

    1. contare

    2. enumerare, elencare; citare:
    našteti pomembnejša pisateljeva dela enumerare le opere più importanti di uno scrittore

    3. pagare;
    ima toliko prijateljic, da bi jih lahko naštela na prste ene roke ha tante amiche da poterle contare sulle dita di una mano
    pog. našteti jih komu po hrbtu rompere il groppone a uno
  • natégniti (-em) | nategováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare; tendere:
    nategniti korak allungare il passo

    2. pog. (podaljšati, podaljševati) prolungare, allungare:
    nategniti delovnik za uro prolungare l'orario di lavoro di un'ora

    3. pog. pren. (nalagati) ingannare, fregare:
    nikar ne dovoli, da bi te nategovali non lasciarti fregare

    4. star. prendere, assumere il colore, il profumo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nategovati harmoniko suonare la fisarmonica
    nategniti otroku ušesa tirare le orecchie al bambino
    pren. nategovati ušesa orecchiare, origliare, tendere l'orecchio

    B) natégniti se (-em se) | nategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. nategniti se (raztegniti se) slargarsi

    2. nategovati se (prizadevati si) sforzarsi, faticare, sfacchinare, sgobbare
  • navájen (-a -o) adj. abituato, avvezzo, uso, assuefatto, solito; rotto:
    navajen napora rotto alla fatica
    biti, ne biti navajen na essere, non essere abituato a
    biti, ne biti navajen (na to), da bi avere, non avere l'abitudine di


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • neverjétno adv.

    1. incredibilmente, inverosimilmente, sbalorditivamente

    2. (v povedni rabi)
    zdi se jim neverjetno, da bi zmagali gli sembra incredibile di poter vincere
    neverjetno, vendar resnično incredibile, ma vero
    neverjetno! cose dell'altro mondo!
  • nevoščljívost (-i) f invidia:
    to govori iz same nevoščljivosti dice così per pura invidia
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre tutto il mondo l'avrebbe
    nevoščljivost nikoli ne miruje tutto finisce fuorché l'invidia
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà