Franja

Zadetki iskanja

  • izzívati (-am) | izzváti (-zôvem) imperf., perf.

    1. provocare

    2. (povzročiti ostro reakcijo) suscitare:
    izzvati jezo, odpor suscitare rabbia, ostilità

    3. ekst. (vzbuditi pozornost) provocare

    4. (povzročiti, da se kaj zgodi) provocare:
    ljudje z neprevidnostjo sami izzivajo nesrečo con la sua imprudenza la gente provoca disgrazie
  • izžírati (-am) | izžréti (-žrèm) imperf., perf. rodere, corrodere:
    črvi izžirajo les i tarli rodono il legno
    rja izžira železo la ruggine corrode il ferro
    molji izžirajo blago le tarme rodono la stoffa
  • jádro (-a) n navt. vela:
    odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
    razviti jadro spiegare la vela
    štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
    prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
    čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
    pren. razpeti jadra sciogliere le vele
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
    napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
    obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
    podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
    skrajšati jadra terzarolare
    dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    glavno jadro vela maestra
    košno jadro vela di gabbia
    križno jadro randa di mezzana
    krmno jadro randa, controranda
    latinsko jadro vela latina
    sošno jadro vela aurica
    vmesna jadra vele di straglio
    vršno jadro velaccio
  • jájce (-a) n

    1. uovo:
    leči, odlagati jajca fare le uova
    ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
    kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
    jesetrova jajca uova di storione, caviale
    mravljinčja jajca uova delle formiche

    2. uovo (di gallina):
    izpiti jajce bere un uovo
    nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
    nositi, valiti jajca fare le uova
    pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
    biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
    jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
    (na) mehko kuhana jajca uova à la coque
    trdo kuhana jajca uova sode
    na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
    žvrkljana jajca uova frullate
    jajca v prahu uova in polvere

    3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
    jajca cianfrusaglie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
    pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
    pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
    čajna, pitna jajca uova da bere
    valilna jajca uova da covare
    gastr. nadevana jajca uova farcite
    poširana jajca uova in camicia
    PREGOVORI:
    boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
    jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche
  • jáma (-e) f

    1. fossa, buca:
    cesta je polna jam la strada è piena di buche

    2. grotta, caverna:
    kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
    geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

    3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
    apnena jama calcinaio
    gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
    kompostna jama fossa per la composta
    lužilna jama vasca di lisciviatura
    parilna jama vasca di vaporizzazione
    sušilna jama vasca di essicazione

    4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
    gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
    jama za sneg neviera

    5. (grob) fossa, tomba:
    izkopati jamo scavare la tomba
    spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

    6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
    jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
    jama hudodelstev focolaio del crimine

    7. lov. tana (del tasso, della volpe)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
    grad. gradbena jama scavo di fondazione
    ledena jama caverna ghiacciata
    livna jama forma (fossa) da fonderia
    avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
    suha jama caverna asciutta
    vodna jama caverna con corsi d'acqua
    volčja jama trappola per lupi
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
    pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto
  • jámčiti (-im) perf., imperf.

    1. garantire

    2. dar garanzia, essere garanzia, assicurare:
    pravna država jamči za zaupanje njenih državljanov lo stato di diritto è garanzia della fiducia dei suoi cittadini

    3. pren. garantire, assicurare:
    slabo se bo izteklo, to ti jamčim la cosa finirà male, te lo garantisco
  • jásli (-i) f pl.

    1. greppia; mangiatoia:
    pren. vladne jasli la greppia dello Stato

    2.
    otroške jasli asilo infantile

    3. šalj. (postelja, ležišče) letto, giaciglio
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • jáviti (-im) | jávljati (-am)

    A) perf., imperf. (sporočiti, sporočati kaj uradnega javnim organom) comunicare, notificare, trasmettere, riferire; parlare

    2. pog. (ovaditi, ovajati; prijaviti, prijavljati) denunziare

    B) jáviti se (-im se) | jávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. (uradno priti na določeno mesto; prijaviti, prijavljati se) presentarsi:
    javiti se na izpit presentarsi all'esame
    javiti se na policiji presentarsi alla polizia; costituirsi
    voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

    2. (dati, dajati kako sporočilo o sebi po pošti, po telefonu) scrivere; rispondere:
    ko prideš v Ameriko, se javi appena giunto in America, scrivi
    odložil je slušalko, ker se ni nihče javil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
  • jêdro (-a) n

    1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

    2. (notranji del česa) anima

    3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
    jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
    ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
    oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
    jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

    4. fiz., kem. nucleo:
    atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
    helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

    5. biol. (celično jedro) nucleo

    6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

    7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
    spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
    iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
    do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

    8. geol. carota, nucleo, testimone:
    geol. zemljino jedro nucleo terrestre

    9. usnj. groppone

    10. pal. nucleo

    11. les. durame, cuore del legno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    urb. jedro mesta nucleo, centro storico
    meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
    num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
    zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
    astr. kometno jedro nucleo della cometa
    min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
    elektr. magnetno jedro nucleo magnetico
  • jêlen (-éna) m zool. cervo (Cervus); lov.
    jelen beči, ruka il cervo bramisce
    jeleni se pojajo i cervi vanno in fregola
    lov na jelene caccia al cervo
    jelen in košuta il cervo e la cerva
    pal. orjaški jelen megalocero (Megalocerus hibernicus)
    severni jelen renna (Rangifer tarandus)
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • jénjati (-am) | jenjávati (-am) perf., imperf. (nehati, nehavati, prenehati, ponehati, ponehati) finire, cessare, smettere:
    bolečine so jenjale i dolori sono cessati
    burja jenjava la bora sta calando, diminuendo
  • jerebíca (-e) f zool. pernice (Alectoris);
    jerebica crlika la pernice stride, schiamazza
    poljska jerebica starna (Perdix perdix)
    snežna jerebica (belka) pernice delle nevi (Lerna lerna)
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jéza (-e) f

    1. collera, ira, rabbia; stizza:
    jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
    jeza mu prekipi è accecato dall'ira
    jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
    brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
    požreti se od jeze rodersi il fegato
    jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
    biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
    biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
    izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

    2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
    hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
    kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
    rel. dan jeze dies irae
  • jézero (-a) n

    1. lago:
    breg, dno, gladina jezera la riva, il fondo, la superficie del lago
    akumulacijsko, umetno, zajezitveno jezero lago artificiale
    geogr. Bohinjsko, Gardsko, Ženevsko jezero lago di Bohinj, di Garda (Benaco), di Ginevra (Lemano)
    dežela tisočih jezer il Paese dei mille laghi, la Finlandia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kraško jezero lago carsico
    ledeniško jezero lago glaciale
    obalno jezero lago costiero
    podzemeljsko jezero lago sotterraneo
    presihajoče jezero lago temporaneo
    vulkansko jezero lago vulcanico, craterico

    2. pren. (velika količina) lago:
    jezero solz lago di lacrime
  • jezíček (-čka) m

    1. dem. od jezik linguetta

    2. (jeziku podoben predmet) linguetta:
    jeziček konzerve linguetta apriscatola
    muz. jeziček (na instrumentu) linguetta, ancia
    jeziček samokresa grilletto
    jeziček na tehtnici ago, lametta (della bilancia)

    3. anat. ugola;
    jeziček mu teče ha la parlantina sciolta
    pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jo pron. f

    1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
    dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
    pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
    vulg. nastavljati jo darla
    srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
    urezati jo prendere a suonare
    zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
    zavoziti jo fallire, sbagliare

    2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
    mahati jo andare, camminare
    ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
    (izraža tek, beg):
    pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

    3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
    ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

    4. (v vzkliku)
    glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!