Franja

Zadetki iskanja

  • izcúzan (-a -o) adj. succhiato:
    pog. pren. iz prsta izcuzano tirato per i capelli
  • izdájati (-am) | izdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. tradire:
    izdajati domovino tradire la patria

    2. (biti znamenje česa) tradire, rivelare, denotare:
    glas je izdajal, da je razburjen la voce ne tradiva l'emozione
    pren. izdajati prevaro za resnico gabellare per verità la frode

    3. (prenehati zadovoljivo opravljati svojo funkcijo) tradire, mancare, venir meno:
    spomin me izdaja la memoria mi tradisce

    4. pubblicare, stampare (libri); incidere (dischi)

    5. ekon. emettere

    6. (delati, da dobi kaj uradno veljavo) emanare (leggi, decreti); rilasciare (documenti, attestati)

    7. consegnare, distribuire:
    izdajati blago iz skladišča consegnare la merce dal magazzino
    izdajati obroke hrane distribuire i pasti

    8. (potrošiti, trošiti; porabiti, porabljati) spendere

    B) izdájati se (-am se) | izdáti se (-am se) imperf., perf. refl.
    izdajati se za spacciarsi per
  • izdírati (-am) | izdréti (-drèm)

    A) imperf., perf. cavare, estrarre, strappare:
    zdravnik je izdrl dva zoba il dentista estrasse due denti
    izdirati trn iz roke cavare il pruno dalla mano
    izdirati meč iz nožnice sguainare la spada

    B) izdírati se (-am se) | izdréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. strapparsi
  • izdolbína (-e) f cavità;
    tisk iz izdolbine (globoki tisk) calcografia
  • izgánjati (-am) | izgnáti (-žénem) imperf., perf.

    1. cacciare, espellere, bandire; buttar fuori; esiliare; proscrivere:
    izganjati pijance iz gostilne cacciare gli ubriachi dall'osteria
    izganjati iz stanovanja sfrattare
    okupator je izganjal neposlušno prebivalstvo gli occupatori esiliarono la popolazione ribelle
    izganjati v taborišča deportare nei campi di concentramento
    izgnati tujega državljana iz države espellere il cittadino straniero dal Paese

    2. rel. esorcizzare il demonio:
    pren. izganjati hudiča z belcebubom essere peggiore il rimedio del male
  • izgòn (-ôna) m

    1. espulsione, cacciata; bando, esilio; sfratto:
    izgon iz države espulsione da uno stato

    2. nareč. tratturo
  • izgrébati (-am) | izgrêbsti (-êbem) imperf., perf. (s)cavare, estrarre; tirare fuori:
    izgrebati kostanj iz žerjavice cavare le castagne dal fuoco
  • izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

    A) perf., imperf. perdere; smarrire:
    izgubiti dokumente perdere i documenti
    izgubiti svojce perdere i parenti
    izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
    izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
    izgubiti zavest perdere coscienza
    izgubiti bitko perdere la battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
    izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
    pren. izgubiti srce innamorarsi
    pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
    izgubiti višino (letalo) perdere quota
    pren. izgubiti živce perdere i nervi
    pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
    šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

    B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. perdersi:
    izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
    za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

    2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
    pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

    3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
    gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

    4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
    stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

    5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
    izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito
  • izhájati (-am) | izíti (-ídem)

    A) imperf., perf.

    1. uscire; essere pubblicato:
    revija izhaja mesečno, kot štirinajstdnevnik la rivista esce mensilmente, come quindicinale

    2. derivare, originare, provenire, venire:
    oblast izhaja iz ljudstva il potere origina dal popolo
    izhajati iz bogate, revne družine venire da famiglia benestante, povera

    3. (upoštevati določena izhodišča) partire, muovere:
    v razpravi izhaja iz že znanih dejstev nel saggio muove da fatti universalmente noti

    4. (kazati se) risultare, essere evidente, manifesto:
    iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij dai fatti succitati è evidente la necessità di collegare i singoli settori

    B) izíti se (-ídem se) perf. refl.

    1. mat. essere divisibile:
    račun se je izšel il conto torna

    2. finire:
    vse se je dobro izšlo tutto è finito bene, per il meglio
  • izkapljáti (-ám) perf. uscire (gocciolando), sgocciolare:
    vino je izkapljalo iz soda il vino è sgocciolato dalla botte
  • izlóčati (-am) | izločíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. fiziol., biol. secernere:
    izločati organizmu škodljive snovi secernere sostanze dannose all'organismo
    drevo izloča smolo l'albero secerne la resina

    2. separare

    3. scartare, eliminare:
    izločati blago slabše kakovosti scartare la merce di cattiva qualità
    tenisač je bil izločen v osmini finala il tennista è stato eliminato negli ottavi di finale

    4. espellere (da un partito, una società)

    5. fiz., kem. separare:
    izločati sol iz morske vode separare il sale dall'acqua marina

    6. (ne upoštevati v kaki celoti) separare, scindere, distinguere

    B) izlóčati se (-am se) | izlóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. pren. (kazati, pokazati se v obrisih) risaltare, stagliarsi
  • izostájati (-am) | izostáti (-stánem) imperf., perf.

    1. assentarsi, essere assente:
    izostajati iz šole essere assente dalla scuola

    2. mancare, non presentarsi
  • izpís (-a) m

    1. trascrizione

    2. cancellazione:
    izpis iz šole cancellazione dal registro di una scuola

    3. adm.
    izpis iz matičnih knjig estratto (di un atto pubblico), certificato
  • izpísek (-ska) m

    1. trascrizione, estratto; pl. izpiski excerpta

    2. adm. estratto, certificato:
    izpisek iz volilnega imenika estratto della lista degli elettori
    izpisek iz mrliške, poročne, rojstne matične knjige certificato di morte, di matrimonio, di nascita
    izpisek zemljiške knjige estratto catastale
  • izplávati (-am) perf.

    1. uscire a nuoto (dall'acqua); partire (nave); pren. apparire, mostrarsi

    2. pren. cavarsela; liberarsi di, da:
    izplavati iz revščine liberarsi della miseria
    izplavati iz dolgov liberarsi dei debiti

    3. venire a galla, emergere
  • izposóditi (-im) | izposójati (-am)

    A) perf., imperf. prestare, dare in prestito

    B) izposóditi si (-im si) | izposójati si (-am si) perf., imperf. refl.

    1. prendere in prestito, noleggiare (macchine)

    2. (vzeti, jemati, prevzeti) prendere:
    izposoditi si besedo iz tujega jezika prendere una parola da una lingua straniera

    3. pren. (norčevati se) prendere in giro, prendersi gioco (di), burlarsi (di)
  • izprašíti (-ím) perf. spolverare, sbattere la polvere:
    pren. šalj. izprašiti komu zadnjico spolverare a qcn. il groppone
    pren. izprašiti komu kaj iz glave levare qcs. di testa a qcn.
  • izpustíti (-ím) | izpúščati (-am) perf., imperf.

    A)

    1. lasciare, lasciar andare, lasciar uscire

    2. liberare; (prigionieri, ostaggi) scarcerare; congedare (dal servizio militare), mandare via, a casa

    3. omettere, tralasciare

    4. pog. pren. (izstreliti) sparare:
    izpustiti rafal sparare una raffica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne izpustiti solze non versare una lacrima
    pren. izpustiti dušo mandare l'anima a Dio
    pren. izpustiti kako pametno dire cose sagge, parlare saggiamente
    pren. izpustiti ugodno priložnost lasciarsi sfuggire l'occasione
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire la vittoria
    izpustiti vajeti iz rok perdere le redini
    pren. ne izpustiti koga izpred oči non perdere d'occhio qcn.
    jur. izpustiti pogojno rilasciare in libertà condizionata
    šport. (pri smučanju) izpustiti vratca saltare una porta

    B) izpustíti se (-ím se) | izpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. med. manifestarsi, erompere (erpete, esantema)
  • izselítev (-tve) f trasloco, trasferimento; sfratto, sgombero; evacuazione:
    prisilna izselitev deportazione
    izselitev iz dežele migrazione, esodo
    izselitev v tujino emigrazione, espatrio
  • izsesáti (-ám) | izsesávati (-am) perf., imperf.

    1. succhiare; assorbire:
    pren. kaj izsesati iz prsta inventare qcs. di sana pianta

    2. (izčrpati, izčrpavati, slabiti, oslabiti) spossare, estenuare, esaurire

    3. pren. (izrabiti, izrabljati) smungere, sfruttare