Franja

Zadetki iskanja

  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • registrírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. registrare, immatricolare:
    registrirati podjetje, avtomobil registrare una ditta, un'automobile

    2. (zapisati, zaznamovati) registrare

    3. registrare, prender nota:
    časopisi so registrirali kulturni dogodek i giornali hanno segnalato l'avvenimento culturale

    4. pren. (zaznati, opozoriti) notare, avvertire:
    na njem nisem registriral nobene spremembe su di lui non ho notato cambiamento alcuno

    B) registríráti se (-am se) refl. immatricolarsi, iscriversi; farsi registrare:
    registrirati se kot delniška družba immatricolarsi come società per azioni
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • smíliti se (-im se) imperf. refl. far pietà, far compassione a; avere, provare pietà per, di:
    otrok se mi smili il bambino mi fa pietà, ho pietà del bambino
    smiliti se samemu sebi autocommiserarsi
    pren. denar se mu nič ne smili spende e spande a più non posso
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • splávati (-am) perf.

    1. imparare a nuotare

    2. nuotare, raggiungere a nuoto

    3. venire a galla, emergere

    4. pren. cavarsela:
    nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval non ho bisogno (dell'aiuto) di nessuno, me la caverò da solo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove misli so splavale k domačim col pensiero andò ai propri cari
    prihranki so splavali po grlu scialacquò tuti i risparmi
    pren. splavati po vodi fallire, andare in rovina
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šrávfati (-am) imperf. pog. (privijati, odvijati vijake) avvitare, svitare:
    pog. šravfa me po trebuhu ho i crampi al ventre
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • tožíti (-im)

    A) imperf.

    1. denunciare, incolpare:
    tožiti sošolce učitelju denunciare i compagni al maestro

    2. jur. querelare; accusare:
    tožiti zaradi razžaljenja časti querelare per oltraggio

    3. lamentarsi, lagnarsi; dolersi; piangere:
    ranjenec je vso noč tožil il ferito si lamentò tutta la notte
    tožiti po materi piangere la madre morta

    B) tožíti se (-im se) imperf. refl.

    1. querelarsi

    2. tožiti se po (s smiselnim osebkom v dativu) rimpiangere, aver nostalgia di:
    toži se mi po starih časih ho nostalgia dei vecchi bei tempi
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • trísto numer. trecento:
    hist. tristo termopilskih junakov i trecento delle Termopili
    inter. tristo hudičev, tristo kosmatih, zelenih accidenti
    pog. zebe me kot tristo hudičev ho un freddo della malora
  • tŕn (-a) m

    1. spina; aculeo; punta; pruno:
    trn vrtnice ga je zbodel è stato punto dalla spina di una rosa

    2. teh. spina:
    trn za luknjanje spina
    kalibrski trn calibro a tampone

    3. anat. processo spinoso vertebrale

    4. bot. pruno:
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    črni trn pruno selvatico, prugnolo, spino nero (Prunus spinosa)
    kristusov trn marruca, soldino (Paliurus spina-christi)
    ognjeni trn agazzino (Pyracantha coccinea)
    pasji trn spino cervino (Rhamnus cathartica)

    5. pren. spina, pruno:
    trn zavisti la spina dell'invidia
    biti na trnih stare sulle spine
    v srcu mi tiči trn ho una spina nel cuore