Franja

Zadetki iskanja

  • pritôžba (-e) f

    1. reclamo; ricorso, recriminazione; lamentela; knjiž. doglianza:
    pritožba zaradi slabe kvalitete blaga reclamo per la qualità scadente della merce
    iz njenih ust ni bilo slišati pritožb dalla sua bocca non uscirono lamentele

    2. jur. ricorso; appello:
    vložiti pritožbo presentare ricorso
  • pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
    mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
    klas, snop pšenice spiga, covone di grano
    snetljiva pšenica grano rugginoso
    jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
    pšenica italijanske sorte grano duro
    bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
    pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
    (v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
    agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano
  • rávno2 adv.

    1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
    ravno on je to storil è stato proprio lui
    si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
    ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

    2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

    3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
    vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

    4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
    ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

    5. (natanko) esattamente, precisamente:
    danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
    zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
    pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
    ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
    ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • róža (-e) f

    1. bot. fiore:
    roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
    planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
    jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
    šopek rož mazzolino di fiori
    vaza z rožami un vaso di fiori
    papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
    lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
    taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)

    2. (vrtnica) rosa:
    rože bodejo le rose pungono

    3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)

    4. jur., hist. diritto di pascolo

    5. lov. cresta (del gallo cedrone)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
    na licih so ji razcvetele rože arrossì
    roža rož la più bella
    bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
    ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
    nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
    roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
    etn. roža mogota rosa mirabile, magica
    suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
    šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
    triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
    navt. magnetna roža rosa della bussola
    meteor. vetrovna roža rosa dei venti
  • róžica (-e) f

    1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
    gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
    zdravilne rožice erbe medicinali
    nabirati rožice cogliere fiori

    2. pren. donna giovane, graziosa

    3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
    rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
    pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
    pren. biti v rožicah essere alticcio
    (v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
    pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
    pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato
  • samó adv.

    I.

    1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
    poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

    2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
    mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
    samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

    3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
    oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

    4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
    samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
    samo noter, prosim! avanti, prego!
    samo tako naprej! avanti così!

    5. (izraža svarilo) ○:
    samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
    samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

    6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
    rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

    7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
    nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

    8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
    samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
    samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

    II. (v vezniški rabi)

    1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
    to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

    2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
    vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

    3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
    na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

    4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

    5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
    samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
    stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
    pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sív (-a -o)

    A) adj.

    1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
    sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
    delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

    2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
    siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
    bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
    siva eminenca eminenza grigia
    agr. siva plesen muffa grigia, botrite
    siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
    anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
    siva živčna snov materia grigia
    med. siva mrena cateratta
    ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
    sivi lasje canizie
    metal. sivi grodelj ghisa grigia
    petr. sivi peščenjak pietra serena
    siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
    zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
    siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
    siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
    siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
    siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    sivi galeb gavina (Larus canus)
    sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

    B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • slútiti (-im) imperf.

    1. presentire, presagire, intuire, sentire; avere sentore (di):
    slutiti nevarnost intuire il pericolo
    slutil sem, da se bo slabo končalo presentivo che sarebbe finita male

    2. sentire, immaginare, indovinare:
    samo slutil sem, kaj jo muči sentivo soltanto che cosa la tormentava

    3. pren. (nejasno zaznati) avvertire:
    v njegovem govoru je bilo slutiti jezo nel suo discorso si avvertiva la rabbia
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • strahôta (-e) f

    1. orrore, atrocità:
    vojne strahote, strahote koncentracijskega taborišča le atrocità della guerra, gli orrori del campo di concentramento

    2. pena, tormento, fatica; paura:
    bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati era ridotto così male da far paura a guardarlo
  • stràšno adv.

    1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
    strašno drag maledettamente caro

    2. (v povedni rabi)
    najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
    (s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
    ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

    3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
    kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
    strašno bogat ricco sfondato
    strašno grd orrendo
    strašno lep bello da morire
    strašno zaljubljen innamorato cotto
    strašno star terribilmente vecchio
    strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • svetló | svêtlo | svètlo adv.

    1. chiaro:
    svetlo moder blu chiaro
    pren. svetlo pogledati guardare sorpreso, sbalordito

    2. (v pov. rabi)
    bilo je svetlo kot podnevi era chiaro come in pieno giorno
    postajalo je svetlo, ko smo vstali si faceva giorno quando ci alzammo
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • števílo (-a) n

    1. numero, cifra:
    zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
    nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
    okroglo število numero tondo
    magično število numero magico
    lingv. slovnično število numero grammaticale

    2. (količina, izražena s številko) numero:
    število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
    ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
    nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
    bilo jih je brez števila erano una moltitudine
    število mrtvorojenih otrok natimortalità
    število obiskovalcev frequenza
    število točk punteggio
    biti zraven za število far numero

    3. mat.
    deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
    teorija števil teoria dei numeri
    algebraično število numero algebrico
    celo, decimalno število numero intero, decimale
    enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
    imaginarno število numero immaginario
    iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
    kompleksno število numero complesso
    Ludolfovo število pi (π)
    naravno, relativno število numero naturale, relativo
    negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
    periodično število numero periodico

    4. kem.
    atomsko število numero atomico
    fiz. kvantno število numero quantico
    Machovo število numero di Mach
    masno število numero di massa
    teh. oktansko število numero di ottani