Franja

Zadetki iskanja

  • máčji (-a -e) adj. di, da gatto, gattesco, felino:
    iti z mačjimi koraki andare con passi felini, felpati
    imeti mačje oči avere occhi di gatto, vederci come il gatto
    to ni mačji kašelj, niso mačje solze non è cosa da poco
    narediti komu mačjo godbo fare a uno un concerto di gatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)
    mačja glava (pri cestnem tlaku) ciottolo (per acciottolato)
    bot. mačji rep fleo, fleolo, coda di topo (Phleum)
    zool. mačji som gattuccio (Schiliorchinus canicola)
    mačje oko (svetlobni odbojnik) catarifrangente
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    min. mačje zlato biotite gialla
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • málokam adv. in pochi luoghi:
    malokam iti viaggiare, uscire poco
  • máslo (-a) n

    1. burro:
    sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
    kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
    čajno maslo burro da tavola, di cremeria
    kakavovo maslo burro di cacao
    kokosovo maslo burro vegetale
    štručka masla panetto di burro
    na maslu ocvrta jajca uova al burro
    gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
    pren. maslo ali topovi burro o cannoni

    2. pren.
    to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
    fiziol. ušesno maslo cerume
    gastr. sardelno maslo pasta di acciughe
  • máša (-e) f

    1. rel. messa:
    opraviti mašo celebrare la messa
    iti k maši andare alla messa
    črna maša messa funebre, da requiem
    nova maša prima messa, messa novella
    slovesna maša messa solenne, cantata
    tiha maša messa piana, bassa
    zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

    2. muz. messa

    3. pog.
    mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
    velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

    4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
    tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta
  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • mímo

    A) adv. accanto, davanti:
    hoditi, iti mimo passare davanti
    nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
    biti mimo passare
    pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
    udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
    obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
    glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

    B) mímo prep.

    1. accanto a, davanti:
    šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

    2. star. (kljub) malgrado:
    vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

    3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
    ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

    4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
    lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
    ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
    govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
    privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti
  • mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
    hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
    poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
    miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
    pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
    gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
    biti moker kot miš essere bagnato fradicio
    biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
    ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
    ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
    igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
    kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nabòr (-ôra) m

    1. voj. leva; arruolamento, coscrizione:
    iti na nabor presentarsi alla visita di leva
    dobiti poziv na nabor essere di leva

    2. (naborek) obl. ruche franc., ripresa, sbuffo
  • nad prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
    balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole

    2. (za izražanje premikanja) a, su:
    iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
    planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico

    3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
    čakati nad dve uri aspettare più di due ore
    ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
    letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
    noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
    vladati nad kom regnare su qcn.
    zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo

    2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
    proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale

    3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
    zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
    maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico

    4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
    jokati nad kom piangere per uno
    uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
    zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
    pameten nad svoja leta assennato per la sua età
    biti (komu)
    kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
    pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
    imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da
  • namázan (-a -o) adj.

    1. spalmato; lucidato

    2. ingrassato, lubrificato

    3. pren. imbellettato; pren.
    imeti dobro namazan jezik avere la parlantina sciolta, avere molta chiacchiera
    biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
    življenje mu je z medom namazano vive come un pascià, come un papa
    iti vse kot namazano andare liscio come l'olio
  • nameníti (-im) | naménjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. destinare, assegnare; adibire:
    dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
    darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
    občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

    2. indirizzare, rivolgere; concedere:
    nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
    nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

    B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
    namenil sem se prodati ho deciso di vendere
    namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

    2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
    nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno
  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • napróti adv. incontro:
    iti, prihajati komu naproti andare, venire incontro a qcn.
    pren. priti naproti komu venire incontro a qcn.