Franja

Zadetki iskanja

  • bližajóč se (-a -e se) adj. vicino, prossimo:
    bližajoč se praznik la vicina festa
  • blížati se (-am se)

    A) imperf.

    1. (prihajati bliže v prostoru, časovno) avvicinarsi, farsi vicino; essere vicino, prossimo:
    boječe se bližati avvicinarsi timidamente
    bliža se božič Natale è vicino
    bliža se tridesetim è prossimo alla trentina

    2. bližati se koncu, kraju (se) stare per:
    dan se bliža koncu la giornata sta per finire
    bliža se mu konec sta per morire
    sezona se bliža vrhuncu la stagione turistica è al culmine

    3. knjiž (postajati podoben, soroden) essere vicino, avvicinarsi:
    bližati se idealu avvicinarsi all'ideale

    B) bližati imperf. tr. šport. (pri balinanju) accostare
  • bližína (-e) f

    1. (majhna krajevna, časovna oddaljenost) vicinanza, prossimità:
    čutiti je bližino mesta si sente la vicinanza della città
    v neposredni bližini vicino, nelle immediate vicinanze

    2. ekspr. (duhovna sorodnost) affinità
  • blížji (-a -e) adj.

    1. vicino, prossimo:
    bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani

    2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
    slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri
  • bobnéti (-ím) imperf.

    1. rombare, rimbombare:
    zemlja bobni pod koraki la terra rimbomba dei passi

    2. pejor. concionare
  • bóčiti (-im)

    A) imperf. curvare, incurvare; inarcare:
    bočiti obrvi inarcare le ciglia
    bočiti pločevino curvare la lamiera

    B) bóčiti se (-im se) imperf. refl. curvarsi; inarcarsi
  • bódi2 konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)

    1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
    ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi

    2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
    prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato
  • bódisi konj.

    1. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
    prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali la popolazione o si disperse o si nascose

    2. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire) (o)... o; sia... sia:
    pridi bodisi jutri bodisi v torek vieni domani o martedì

    3. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) per quanto, benché, sebbene:
    njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo le sue osservazioni, per quanto sensate, vengono regolarmente ignorate
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bogástvo (-a) n

    1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
    živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
    zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
    zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso

    2. ricchezza; risorsa:
    naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie

    3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
    bogastvo barv dovizia di colori
  • bogínja (-e) f

    1. dea:
    boginja Venera la dea Venere

    2. ekst. dea, diva
  • bogpomágaj inter.; adv.; m ahimé:
    pren. kadar ponori, je z njim bogpomagaj quando va in bestia sono guai
    pren. prazna hiša je pravi bogpomagaj la casa vuota è una vera disgrazia
  • bòj (bôja) m

    1. lotta, combattimento; battaglia:
    oborožen boj lotta armata
    krvav boj lotta cruenta
    boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
    boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
    boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
    iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
    pasti v boju cadere combattendo

    2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
    politični boj lotta politica
    boj med mnenji scontro di opinioni
    razredni boj lotta di classe

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
    volilni boj campagna elettorale
    boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale

    4. šport. gara, disputa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smrtni boj agonia
    biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    boj za naslov la disputa di un titolo
    hist. investiturni boj lotta per le investiture
    boj proti mamilom guerra contra la droga
  • bojeváti se (-újem se) imperf. refl. combattere, lottare, battersi (tudi ekst.):
    bojevati se za svobodo combattere, lottare per la libertà
    bojevati se za pravico battersi, lottare per la giustizia
    vse življenje se je bojeval z revščino tutta la vita ebbe a lottare contro la miseria
  • boléti (-ím)

    A) imperf.

    1. dolere, far male, avere male:
    glava, zob me boli mi fa male, mi duole la testa, il dente; ho mal di testa, di denti

    2. ekst. fare male, dolere:
    sramota ga boli gli pesa la vergogna
    PREGOVORI:
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) imperf. impers. sentire male, fare male, dolere (tudi pren.):
    boli me v prsih sento male al petto
    boli ga, ko vidi mater jokati gli duole veder piangere la madre
  • bóljšati se (-am se) imperf. ➞ poboljšati migliorare:
    bolezen se boljša la salute sta migliorando
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • bombírati (-am) perf., imperf. teh. bombare; bombarsi:
    bombirati pločevino bombare la lamiera
    konzerva bombira la (conserva in) scatola si bomba
  • bórba (-e) f

    1. lotta (tudi pren.):
    borba na življenje in smrt lotta all'ultimo sangue

    2. (idejno motiviranje, spopadanje) lotta, scontro:
    politična borba lotta politica

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta:
    volilna borba lotta elettorale
    biol. borba za obstanek lotta per la sopravvivenza
  • bós (bôsa -o) adj.

    1. scalzo:
    iti, hoditi bos andare scalzo

    2. non ferrato (di cavallo), sferrato

    3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
    trditev je bosa l'affermazione è infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
    pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
    PREGOVORI:
    kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza