bežáti (-ím) imperf.
1. fuggire, scappare; correre:
bežati v zaklonišče correre nel rifugio
bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
bežati kot zajec correre come una lepre
bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate
2. correre; perdersi; vagare:
oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case
3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
mladost beži la giovinezza se ne fugge
Zadetki iskanja
- bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○
1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole
2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!
3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata
4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei. - biánko | bianco [bjánko] adv.; adj. inv. adm. in bianco:
podpisati bianko apporre la firma in bianco
bianko menica assegno in bianco - bíblija (-e) f Bibbia; pren. ekst. bibbia:
biblija obsega staro in novo zavezo la Bibbia comprende il Vecchio e il Nuovo Testamento
Dalmatinova biblija la Bibbia del Dalmatin
kar reče žena, je zanj biblija ciò che dice la moglie è per lui bibbia - bíč (-a) m
1. frusta, frustino, scudiscio, staffile; sferza:
jahalni bič frustino
pokati z bičem schioccare la frusta
2. pren. sferza; flagello:
bič kritike la sferza della critica
Atila, bič božji Attila, flagello di Dio
3. muz. frusta
4. zool.
morski bič pastinaca, trigone (Dasyatis pastinaca) - bíčati (-am) imperf. frustare, sferzare (tudi pren.); battere:
bičati do krvi frustare a sangue
dež biča okna la pioggia batte contro le finestre
bičati s satiro sferzare con la satira - bíser (-a) m
1. perla:
ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
stekleni biseri perline
bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci
2. pren. perla:
biseri rose le perle della rugiada
3. ekspr. perla, gemma:
dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
biseri literature le gemme della letteratura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. boraksov biser perla al borace
obrt. ohridski biseri perle di Ocrida - bisériti se (-ím se) imperf. refl. luccicare, scintillare; imperlare, imperlarsi:
znoj se mu biseri na čelu il sudore gli imperla la fronte - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - bíti (bíjem)
A) imperf.
1. battere, picchiare:
dež bije ob strešnike la pioggia picchia sui tegoli
2. picchiare, bastonare:
biti do krvi picchiare a sangue
3. (ura) battere:
ura bije eno l'orologio batte l'una
4. knjiž. (z notranjim predmetom) combattere:
biti odločilni boj, odločilno bitko combattere la battaglia decisiva
5. (srce) battere:
srce mu še bije il suo cuore batte ancora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti plat zvona suonare a martello
zadnja ura mu bije è suonata la sua ora
biti ga combinarne di grosse
kričeča barva bije v oči il colore troppo acceso è un pugno nell'occhio
njegovo vedenje bije v oči il suo comportamento salta agli occhi
igre rihtarja biti giocare allo schiaffo (del soldato)
igre kozo biti giocare a lippa
B) bíti se (-jem se) imperf. refl.
1. combattere; battersi:
biti se do zadnje kaplje krvi combattere all'ultimo sangue
2. knjiž. duellare, battersi a duello
3. pren. lottare (per)
4. contrastare, essere in contrasto (con):
barve se med seboj bijejo i colori sono in contrasto - bítka (-e) f
1. voj. battaglia; knjiž. pugna:
kopenska, letalska, pomorska bitka battaglia terrestre, aerea, navale
bitka se vname la battaglia arde
sprejeti bitko accettare battaglia
izgubiti bitko perdere la battaglia
hist. bitka narodov la battaglia delle Nazioni
2. ekspr. battaglia:
govorniške bitke v parlamentu le logomachie parlamentari
bitka za razorožitev la battaglia per il disarmo - blagó (-á) n
1. trg. merce; prodotti, articoli:
dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
plačevati v blagu pagare in natura
industrjsko blago prodotti industriali
blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione
2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
volneno blago tessuto di lana
črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
ekon. potrošno blago merce di consumo
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca - blagodát (-i) f knjiž. bene, beneficio; fortuna:
zdravje je največja blagodat za človeka la salute è per l'uomo il massimo bene - blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.
1. rel. benedire; consacrare:
blagoslavljati jed benedire i cibi
blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella
2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.
3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
(komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia! - blagoslòv (-óva) m
1. rel. benedizione:
dati blagoslov dare, impartire la benedizione
apostolski blagoslov benedizione apostolica
zvoniti k blagoslovu suonare a vespro
2. ekspr. benedizione:
ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa
3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma
4. etn.
hišni blagoslov immagine benedetta - blagoslovítev (-tve) f rel. benedizione, consacrazione:
blagoslovitev nove kapele la benedizione della nuova cappella - blagrováti (-újem) imperf.
1. knjiž. stimare fortunato, felice:
blagrovali so ženina, da je dobil tako lepo nevesto stimavano fortunato lo sposo per aver trovato una sposa tanto bella
2. benedire:
blagroval je trenutek, ko jo je srečal benediva la buona sorte di averla incontrata - bledéti (-ím) imperf.
1. impallidire, divenire pallido, sbiancare:
bledeti od jeze impallidire di, dalla rabbia
2. pren. sbiadire, scolorare; attenuarsi:
luč bledi la luce si va attenuando
spomin nanj bledi il ricordo di lui sbiadisce - blísniti (-em)
A) perf.
1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce
2. ekspr. (šiniti) guizzare:
puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria
B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò - blízu
A) adv.
1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B) prep.
1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale