Franja

Zadetki iskanja

  • posrán (-a -o) adj.

    1. sporco di feci

    2. pren. (bojazljiv, strahopeten) pauroso, pusillanime, vile

    3. vulg. di merda:
    posrano vreme tempo di merda
  • prevésiti (-im) | prevéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spenzolare, far penzolare:
    prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio

    2. ricoprire, rivestire:
    prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati

    B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. tracollare:
    tehtnica se prevesi la bilancia tracolla

    2. scendere, declinare, volgere:
    cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
    leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
    deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
    poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • sfížiti (-im)

    A) perf. pog. (pokvariti) guastare, rovinare

    B) sfížiti se (-im se) perf. refl. pog. guastarsi, andare a male:
    vreme se je sfižilo il tempo si è guastato
    česar se loti, vse se mu sfiži qualunque cosa faccia, non gliene va bene una
  • skísati (-am)

    A) perf.

    1. inacidire

    2. agr. insilare

    B) skísati se (-am se) perf. refl.

    1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)

    2. agr. disabilitarsi; pren.
    možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
    obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
    vreme se je skisalo il tempo si è guastato
  • skújati se (-am se) perf. refl.

    1. immusonirsi; fare il muso, il broncio:
    za vsako malenkost se skuja per ogni nonnulla fa il muso

    2. pren. (premisliti se) ricredersi; cambiare idea; guastarsi:
    vzdržal je nekaj dni, potem pa se je skujal resistette pochi giorni poi cambiò idea
    vreme se je skujalo il tempo si è guastato
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slábšati (-am)

    A) imperf. danneggiare, guastare; peggiorare; esacerbare

    B) slábšati se (-am se) imperf. refl. guastarsi; peggiorare; aggravarsi; riacutizzarsi:
    vreme se slabša il tempo si sta guastando
    bolezen se mu slabša la malattia va peggiorando
  • sopáren1 (-rna -o) adj. afoso:
    soparno vreme tempo afoso
    soparna vročina caldo afoso
  • spremenljív (-a -o) adj. mutabile, mutevole, variabile, modificabile, convertibile; incostante, instabile:
    spremenljivo vreme tempo variabile, incostante
    spremenljive cene prezzi mutevoli
    spremenljivo razpoloženje umore instabile
  • sprenevédav (-a -o) adj.

    1. finto, finto tonto, sornione

    2. capriccioso, instabile:
    sprenevedavo vreme tempo instabile
    sprenevedava moda moda capricciosa, stravagante
  • stràšen (-šna -o) adj.

    1. spaventoso, spaventevole, che mette paura, terribile, orribile, tremendo, atroce, efferato:
    strašna prikazen un fantasma terribile
    strašen zločin un delitto atroce, efferato

    2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, orribile, impressionante; colossale; bestiale:
    strašen mraz freddo terribile
    strašna lakota fame bestiale
    strašna polomija un fiasco colossale

    3. (zelo slab) orribile, schifoso, bestiale, infame:
    strašna hrana un cibo schifoso
    strašno vreme tempo infame
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • uredíti (-ím) | uréjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ordinare, regolare, sistemare, aggiustare:
    urediti gradivo sistemare il materiale

    2. acconciare; apparecchiare, assettare:
    urediti sobo assettare la camera
    urediti lase, pričesko acconciare i capelli

    3. arrangiare, (ri)sistemare:
    urediti nekdanji hlev v delavnico ristrutturare la ex stalla in laboratorio

    4. redigere, curare l'edizione:
    urediti zbornik curare l'edizione di una miscellanea

    5. regolare, ordinare:
    urediti pravopis regolare l'ortografia
    urediti s predpisom, zakonom regolare per decreto, per legge

    6. regolare, sistemare; sbrigare:
    urediti račune regolare i conti
    urediti formalnosti sbrigare le formalità

    B) uredíti se (-ím se) | uréjati se (-am se) perf., imperf. refl. regolarsi; sistemarsi:
    vreme se je uredilo il tempo è migliorato
    lepo sta se uredila v stari hiši la coppia si è sistemata bene nella vecchia casa

    C) uredíti si (-ím si) | uréjati si (-am si) perf., imperf. refl.
    urediti si lase acconciarsi i capelli
    urediti si obraz truccarsi, imbellettarsi
    urediti si življenje collocarsi, sistemarsi
  • usrán (-a -o) adj.

    1. vulg. smerdato; ekst. sporco, sudicio, infangato

    2. pog. fottuto, di merda:
    delati za nekaj usranih fičnikov lavorare per quattro fottuti soldi
    usrano vreme tempo brutto
    vulg. drek, pa tak usran kraj! che paese di merda!
  • véder (-dra -o) adj.

    1. sereno:
    vedro vreme tempo sereno

    2. gioviale, gaio, allegro, placido, sereno:
    biti vedrega značaja essere di temperamento gioviale
  • vihràv (-áva -o) adj.

    1. impetuoso, impulsivo, irruente:
    vihrav značaj un carattere impulsivo

    2. sconsiderato, dissennato, avventato

    3. pren. (nestalen) instabile, incostante, volubile; capriccioso:
    vihravo vreme tempo instabile
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • zagáman (-a -o) adj. pog.

    1. stupido; testardo

    2. spiacevole, brutto, della malora:
    to zagamano vreme! questo tempo della malora!
  • zakasnéti (-ím) | zakasnévati (-am) perf., imperf. knjiž.

    1. fare tardi, ritardare

    2. zakasnevati tr. ritardare:
    slabo vreme zakasneva setev il maltempo ritarda la semina
  • zakasníti (-ím)

    A) perf.

    1. tr. ritardare:
    slabo vreme je zakasnilo žetev il maltempo ha ritardato la mietitura

    2. intr. fare tardi, ritardare

    B) zakasníti se (-ím se) perf. refl. ritardarsi; trattenersi