Franja

Zadetki iskanja

  • króg (-a)

    A) m

    1. mat. circolo, cerchio:
    opisati krog descrivere un cerchio
    obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
    polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
    pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

    2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
    v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
    postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
    letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
    krog obzidja il cerchio delle mura

    3. cerchia; circolo; entourage:
    krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
    knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
    praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
    finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
    kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

    4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
    krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

    5. šport. krogi anelli

    6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
    prehiteti koga za en krog doppiare uno

    7. pren.
    začarani krog circolo vizioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
    ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
    posesti v krogu sedere in cerchio
    pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
    tisk. barvni krog disco dei colori
    elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
    šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
    astr. živalski krog zodiaco
    geogr. polarna kroga i circoli polari
    krog kandidatov la rosa dei condidati
    šport. izločilni krog turno eliminatorio

    B) króg adv. star. attorno:
    voj. (na) levo krog! front'a sinist!

    C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
    smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso
  • krógla (-e) f

    1. mat. sfera:
    polmer krogle raggio della sfera
    koncentrične krogle sfere concentriche
    očrtana, včrtana krogla sfera circoscritta, inscritta

    2. (predmet) sfera, palla, globo; šport. peso;
    jeklena, kovinska, lesna, steklena krogla palla d'acciaio, metallica, di legno, di vetro
    kristalna krogla globo di cristallo
    balinarska krogla boccia
    biljardna krogla palla da biliardo
    kegljaška krogla palla per birilli, da bowling

    3. (nebesno telo) sfera, globo;
    sončna krogla sfera solare, Sole
    zemeljska krogla globo terrestre, Terra

    4. voj. pallottola, proiettile:
    krogle so jim švigale nad glavami le pallottole fischiavano sopra le loro teste
    krogle dežujejo le pallottole piovono
    dum dum krogla pallottola dum dum
    revolverska krogla pallottola di pistola
    topovska krogla granata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobiti kroglo v glavo essere fucilato, essere ferito alla testa
    pren. pasti pod sovražnimi kroglami cadere in guerra, sul campo di battaglia
    mlin na krogle mulino a palle
    voj. prebojna krogla proiettile perforante
    svetilna krogla pallottola tracciante
  • krváv (-a -o) adj.

    1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
    krvave roke mani insanguinate
    gastr. krvava klobasa sanguinaccio
    gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
    krvavi boji combattimenti sanguinosi
    krvava zarja un'aurora rosso sangue

    2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
    to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
    govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
    plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potiti krvavi pot sudare sangue
    pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
    med. krvava griža dissenteria
    zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
    hist., jur. krvavi denarič riscatto
    bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
    hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
    otr. krvavo stegno baubau
  • kúpola (-e) f

    1. arhit. cupola:
    kupola astronomske opazovalnice la cupola dell'osservatorio astronomico
    pren. pod kupolo (v Rimu, v Firencah) all'ombra del cupolone

    2. ekst. cupola, tetto:
    arhit. čebulasta kupola cupola a bulbo
    voj. kupola tanka cupola del carro armato
  • ládijski (-a -o) adj. di nave, della nave, navale; di bordo:
    ladijski dnevnik giornale di bordo
    ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh chiglia, prua, coperta, interno della nave
    ladijski promet traffico marittimo
    ladijski kuhar, zdravnik cuoco, medico di bordo
    ladijska posadka equipaggio, personale di bordo, ciurma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    les. ladijski pod pavimento di tavole
    ladijski trup scafo della nave
    ladijski vijak elica della nave
    ladijski vozli nodi alla marinara
    ladijski vpisnik registro navale
    navt. ladijska ležarina controstallie
    ladijska metla prettazzo
    ladijska oprema armamento della nave
    ladijska shramba cala
    ladijska strojegradnja navalmeccanica
    zool. ladijska svedrovka bruma, teredine (Teredo navalis)
    navt. ladijska vrv braga, rizza
    ladijska knjiga recapiti marittimi
    ladijske razbitine carcame, carcassa
    ladijski bok bordo; murata
    ladijski brzinomer dromografo, silometro
    ladijski intendant cambusiere
    ladijski manifest manifesto di carico
    ladijski pooblaščenec raccomandatario
    (manjši) ladijski škripec stricco
    ladijski telegraf telegrafo di macchina
    ladijsko ogrodje accostolato
    ladijsko rebro staminale
    ladijsko skladišče stiva
  • ládja (-e) f

    1. nave; bastimento, battello:
    ladja izpljuje la nave salpa
    ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
    vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
    privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
    potovati z ladjo viaggiare su una nave
    nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
    tonaža ladje tonnellaggio
    čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
    drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
    gusarska ladja nave corsara
    petrolejska ladja nave petroliera
    potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
    ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
    linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
    vojna ladja nave da guerra
    vesoljska ladja astronave
    izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

    2. rel., arhit. navata:
    glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
    pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
    igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
    ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
    določiti položaj ladje fare il punto
    admiralska ladja nave ammiraglia
    bojna ladja nave da battaglia
    bolniška ladja nave ospedale
    pren. cestna ladja macchinone
    ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    matična (vojna)
    ladja nave appoggio
    zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
    ladja gledališče showboat
    ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
    ladja za čiščenje morja spazzamare
    ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • léči1 (léžem) perf.

    1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

    2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

    3. posarsi

    4. coprire (la superficie)

    5. manifestarsi, disegnarsi:
    grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

    6. farsi sentire:
    leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
    leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore
  • lesén (-a -o) adj.

    1. di legno, in legno:
    lesen križ croce di legno
    lesene igrače giocattoli di legno
    leseni pod pavimento di legno

    2. (lesnat) legnoso

    3. pren. (negiben, tog) duro, rigido; (neroden, okoren) legnoso, goffo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arhit. lesen opornik beccatello
    obrt. lesen primež granchio
    lesena kupa grolla
    grad. lesena stenska obloga boiserie
    pog. lesena vžigalica fulminante
    lesene sani lizza
    leseni bat pillo
    navt. leseni klin tarozzo
    leseni kol stollo
    navt. leseni mostič plancia
    obrt. leseni mozaik intarsio
    arhit. leseni obok centina
    leseni ostružki ricci
    leseni podložek zeppa
    agr. leseni robkač sgrappolatoio
    obrt. leseno mizarsko kladivo mazzuolo
    grad. leseno ogrodje impalcato
    um. leseno ojačanje imparchettatura
  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • lóšč (-a) m smalto; smaltatura; ingobbio:
    pren. laž skrita pod loščem poštenosti menzogna che si cela sotto la maschera dell'onestà
  • maréla (-e) f pog. (dežnik) ombrello; pren.
    film je napet kot marela un film thrilling, al cardiopalma
    ženiti se pod marelo sposarsi senza aver casa
  • máska (-e) f

    1. maschera; bautta:
    natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
    pustne maske maschere (carnevalesche)
    ples v maskah ballo in maschera
    obredne maske maschere rituali

    2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
    pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

    3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
    plinska maska maschera antigas
    podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
    zaščitna maska maschera antipolvere

    4.
    posmrtna maska maschera

    5. kozm. maschera di bellezza:
    blatna maska maschera di fango
    hranilna maska maschera idratante

    6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
    med. kisikova maska maschera a ossigeno
    med. maska za narkozo maschera per anestesia
    šport. sabljaška maska maschera da scherma
    med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina
  • mérnik (-a) m moggio (pl. moggia) (unità di misura e recipiente); hist. staio (pl. staia):
    pren. na mernike a moggia
    pren. postavljati luč pod mernik mettere la fiaccola sotto il moggio
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • mikroskóp (-a) m opt. microscopio:
    (tudi ekst.) opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
    fiz. elektronski mikroskop microscopio elettronico
    med. fluorescentni mikroskop microscopio fluorescente
    polarizacijski mikroskop microscopio polarizzante
    svetlobni mikroskop microscopio ottico
  • míl (-a -o)

    A) adj.

    1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
    mile oči occhi dolci
    mil obraz volto dolce
    mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
    milo petje ptic il dolce canto degli uccelli

    2. caro, amorevole; mite:
    mila kazen pena mite

    3. mite, lieve, clemente:
    milo podnebje clima mite
    mila oblika epidemije forma lieve di epidemia

    4. gentile, tenero; suppichevole

    5. caro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
    pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
    pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
    prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
    spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
    sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia

    B) míli (-a -o) m, f, n
    njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
    mila moja mia cara, amor mio
    pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • molíti (-ím) imperf.

    1. sporgere da; emergere; stendere:
    zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
    moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
    moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
    šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
    pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
    moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

    2. porgere, tendere:
    moliti komu dokaze pod nos fornire le prove