Franja

Zadetki iskanja

  • vénerin (-a -o) adj. di Venere, med. venereo; astr. venusiano:
    anat. venerin griček monte del pube, monte di Venere
    bot. venerini lasci capelvenere, adianto (Aduiantum capillus Veneris)
    zool. venerin pas cinto di Venere (Cestus veneris)
  • višínski (-a -o) adj.

    1. di, dell'altezza; in altezza:
    višinske mere misure di altezza

    2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
    višinski zrak aria di montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. višinska bolezen mal di montagna
    geogr. višinska karta carta altimetrica
    agr. višinska kmetija fondo montano
    geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
    geod. višinska točka quota
    bot. višinski pas fascia vegetazionale
    alp. višinski tabor base d'alta montagna
    aer. višinsko krmilo timone di quota
    višinsko sonce sole d'alta montagna
  • vítek (-tka -o) adj. snello, flessuoso, affusolato, slanciato, sottile:
    vitki prsti, vitke noge dita, gambe affusolate
    vitko telo corpo flessuoso
    vitek pas vita sottile
    vitka linija linea
    zool. vitki lori lori (Loris tardigradus)
  • vózen2 (-zna -o) adj.

    1. di marcia, di corsa; del comportamento su strada:
    vozna histrost velocità di marcia
    vozne lastnosti comportamento su strada (della macchina)

    2. avt. usabile

    3. carreggiabile, praticabile, rotabile, viabile:
    vozna cesta strada carreggiabile
    žel. vozni park materiale rotabile

    4.
    vozni red orario
    avtobusni, ladijski, železniški vozni red orario delle corriere, delle navi, dei treni
    vozni listek biglietto
    avt. vozni pas corsia
  • vpeljáti (vpéljem) | vpeljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. introdurre, iniziare, avviare:
    vpeljevati koga v raziskovalno delo avviare qcn. alla ricerca

    2. introdurre:
    vpeljala ga je v visoko družbo lo introdusse nell'alta società

    3. (narediti, da se začne uporabljati) introdurre:
    vpeljati novo valuto introdurre una nuova valuta

    4. (napeljati) introdurre, far passare:
    vpeljati elastiko v pas introdurre l'elastico nella cintura
  • zaščíten (-tna -o) adj. di protezione; protettivo, protettore:
    zaščitni pas drevja fascia protettiva di alberi
    zaščitni ukrepi misure, provvedimenti protettivi
    zaščitna carina dazio protettivo
    zaščitna očala occhiali protettivi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. zaščitni znak marchio depositato
    med. zaščitna maska maschera di protezione
    voj. zaščitni ogenj fuoco di sbarramento
    navt. zaščitna lopa tambucio
    avt. zaščitna ograja guard-rail
    med. zaščitno cepljenje vaccinoprofilassi
  • zategníti (-em) | zategováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, stringere; annodare:
    zategniti pas na hlačah tirare la cinghia
    zategniti si kravato annodare la cravatta

    2. pog. portare (in macchina):
    z avtomobilom ga je zategnil v mesto lo portò in città con la macchina

    3. strascicare (suono, parola), parlare strascicato

    B) zategníti se (-em se) | zategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. trascinarsi; riparare:
    ranjeni srnjak se je zategnil v grmovje il capriolo ferito si trascinò dietro un cespuglio

    2. pren. protrarsi
  • zavijálen (-lna -o) adj. di impacchettamento, da imballaggio, per pacchi:
    zavijalni papir carta da imballaggio
    zavijalni stroj impacchettatrice
    avt. zavijalni pas corsia di deviazione
  • zelèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. verde; verdeggiante:
    zeleno listje foglie verdi
    bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
    grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
    zelena polja campagna verde
    zeleni pas zona verde

    2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
    jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
    zelena leta verde età

    3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
    biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
    pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
    pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
    bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
    zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
    pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
    kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
    bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
    bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
    bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
    zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
    gastr. zelena solata insalata verde
    zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
    fot. zeleni filter filtro verde
    pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
    pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
    zeleno steklo vetro da bottiglia

    B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
    na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
    suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
    biti v zelenem essere vestito di verde
    inter. tristo zelenih! mille diavoli!
  • zunánji (-a -e)

    A) adj.

    1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
    zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
    med. zunanje poškodbe lesioni esterne
    zunanji del obleke il disopra di un abito
    anat. zunanja spolovila genitali esterni
    zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

    2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
    zunanja temperatura temperatura esterna
    prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

    3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
    zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
    zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
    minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

    4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
    zunanji gojenci (allievi) esterni
    zunanji sodelavci collaboratori esterni

    5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
    zunanji mir pace esteriore
    veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
    zunanja zveza legame verbale
    zunanja formalnost cerimonia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
    avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
    voj., hist. zunanja utrdba rivellino
    navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
    lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
    geol. zunanje sile forze esogene
    fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
    šol. zunanji gojenec semiconvittore
    zunanji hodnik ballatoio
    hidr. zunanji jez diga foranea
    mat. zunanji kot angolo esterno
    voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
    jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
    mat. zunanji pas perimetro
    astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
    inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
    film. zunanji posnetki esterni
    zunanji sloj superficie
    anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
    obl. zunanji šiv cucitura esterna
    pren. zunanji videz veste
    biol. zunanji zajedavec ectoparassita
    fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
    avt. zunanje ogledalo deflettore
    pren. zunanje poveličevanje retorica
    arhit. zunanje stopnišče scalea
    anat. zunanje uho orecchio esterno

    B) zunánji (-a -e) m, f, n
    soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto