Franja

Zadetki iskanja

  • tihožítje (-a) n um. natura morta
  • zopernaráven (-vna -o) adj. knjiž. (protinaraven) contro natura, non naturale
  • blagó (-á) n

    1. trg. merce; prodotti, articoli:
    dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
    plačevati v blagu pagare in natura
    industrjsko blago prodotti industriali
    blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
    izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione

    2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
    volneno blago tessuto di lana
    črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
    ekon. potrošno blago merce di consumo
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
    zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca
  • človéški (-a -o) adj.

    1. umano, dell'uomo:
    človeško telo il corpo umano
    človeška narava la natura umana
    človeški rod genere umano

    2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
    človeško ravnanje trattamento umano

    3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

    4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
    živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
    zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
    PREGOVORI:
    motiti se je človeško sbagliare è umano
  • čúten (-tna -o) adj.

    1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
    čutni organ organo dei sensi
    čutna zaznava percezione sensibile
    čutna narava natura sensibile
    anat. čutni živec nervo sensibile
    filoz. čutni svet mondo sensibile
    psih. čutna prevara illusione dei sensi

    2. sensuale, carnale:
    duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
    čutno poželenje appetito carnale
    čutne ustnice labbra sensuali
  • dajátev (-tve) f tributo; pren. contributo:
    denarne dajatve tributi in denaro
    dajatve v naturalijah tributi in natura
    davčne dajatve imposte, tasse
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
    dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
    rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
    znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
    dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
    filoz. metodični dvom dubbio metodico
    verski dvomi dubbi di natura religiosa
    ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente
  • ígra (-e) f

    1.
    a) šport. gioco:
    hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
    mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
    b) recitazione, interpretazione
    c) muz. il suonare:
    igra na violino il suonare il violino
    č) gioco:
    igra s kartami gioco di carte
    družabne igre giochi di società
    hazardna igra gioco d'azzardo

    2. ekst. pren. gioco:
    igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre

    3. gled., film., rad.
    gledališka igra opera teatrale; commedia
    radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo

    4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
    spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
    igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    besedna igra gioco di parole
    igra narave il gioco delle forze della natura
    pren. kraljevska igra scacchi
    šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
    hist. viteške igre tornei
    napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
    pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
  • inspirírati (-am)

    A) perf., imperf. (navdihniti, navdihovati) ispirare; dare l'iniziativa:
    državnikov obisk je inspirirala želja po sodelovanju la visita dello statista è partita dal desiderio di collaborazione

    B) inspirírati se (-am se) perf., imperf. refl. ispirarsi:
    slikar se je inspiriral v naravi il pittore si ispira alla natura
  • kalúp (-a) m

    1. forma, modello, stampo, conio; arhit. modano; gastr.
    kalup za vaflje schiaccia

    2. pren. (obrazec, vzorec) modello, stampo:
    umetnost po svoji naravi zavrača kalupe l'arte per sua natura rifiuta modelli
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • mistêrij (-a) m

    1. (skrivnost) mistero:
    misterij narave, smrti il mistero della natura, della morte

    2. rel. mistero:
    elevzinski misteriji i misteri eleusini

    3. lit. mistero:
    misteriji, mirakli in moralitete misteri, miracoli e moralità
    božični, velikonočni misteriji i misteri natalizi, pasquali
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • neoskrúnjen (-a -o) adj. inviolato, non profanato; incontaminato, immacolato:
    neoskrunjena narava natura incontaminata
  • obdaríti (-ím) | obdárjati (-am) perf., imperf. regalare, fare regali a, fare dono di a, dotare di:
    obdariti, obdarjati koga s čim regalare qcs. a qcn.; dotare uno di qcs.
    obdariti otroke za novo leto fare regali ai bambini per Capodanno
    bogato obdariti fare ricchi regali
    narava jo je obdarila z lepoto in pametjo natura l'ha dotata di bellezza e ingegno
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • odnòs (-ôsa) m rapporto, relazione; knjiž. commercio; atteggiamento; legame:
    odnos med človekom in okoljem il rapporto fra uomo e ambiente
    biti v dobrih odnosih s essere in buoni rapporti con
    biti v sorodstvenem odnosu z essere imparentato con
    imeti s kom (ljubezenske, spolne) odnose avere una relazione con qcn.
    človekov odnos do narave il rapporto dell'uomo verso la natura
    v odnosu do in rapporto a, riguardo a
    prekiniti vse odnose troncare ogni rapporto
    industrijske panoge v odnosu na zunanji trg i settori industriali riguardo ai mercati esteri
    mat. odnos med množicami operazioni fra gli insiemi
    jur. pogodbeni odnos rapporto contrattuale
    pravni odnos rapporto giuridico
    ekon. proizvodni odnosi rapporti di produzione
  • pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

    1. pagare:
    drago plačati pagare caro
    vnaprej plačati pagare in anticipo
    plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
    plačati v naravi pagare in natura
    plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
    plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
    plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
    Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

    2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
    plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
    plačati dolg soddisfare (a) un debito
    plačati račun saldare il conto
    plačati menico onorare una cambiale

    3. pren. pagare, remunerare:
    Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
    pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
    pren. to mi boš plačal me la pagherai
    pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri
  • plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
    proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
    plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
    nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
    plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
    plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
    v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione