mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
Zadetki iskanja
- mój (-a -e)
A) adj.
1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo
2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei
3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi
B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me - motíti (mótim)
A) imperf. ➞ zmotiti
1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
ali motim? disturbo?
prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
ne moti! si prega di non disturbare
jur. motiti posest turbare il possesso
2. pren. ostacolare, intralciare
3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
abs. ne moti non guasta, non vizia
4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare
5. pren. (varati, zavajati) ingannare
6. intrattenere;
motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze
B) motíti se (-im se) imperf. refl.
1. sbagliare:
motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli
2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
motiti se v sodbi errare nel giudizio
grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo
3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro - mràz (mráza) m
1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane
2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci
3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia
4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo - mudíti (-ím)
A) imperf. trattenere, importunare:
ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...
B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.
1. aver fretta, aver premura:
mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta
2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi
3. soggiornare, essere, trovarsi:
skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese - nameníti (-im) | naménjati (-am)
A) perf., imperf.
1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti
2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi
B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo
2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno - napŕstnik (-a) m ditale; pren. goccia:
nimam niti za naprstnik mleka non ho neanche una goccia di latte - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - neprijétnost (-i) f dispiacere, disagio, fastidio, guaio, contrarietà, inconveniente; scocciatura:
imel sem kopico neprijetnosti ho avuto un sacco di guai - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - nikjér adv. (v nikalnih stavkih) in nessun luogo:
pren. nikoli in nikjer nisem videl takega lažnjivca non ho mai incontrato un bugiardo della sua risma - níti
A) adv.
1. (krepi zanikanje) neanche, nemmeno, neppure:
na nebu ni niti oblačka nel cielo non c'è neppure una nuvola
niti najmanj menomamente
ne zamenjati niti besedice non cambiare una sillaba
2. niti ne pog. (izraža neodločno zanikanje) no:
utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje sei stanco, nevvero? No, sono abituato a camminare
B) ne ... niti, niti ne ... niti ne konj. né ... né; non ... né:
nima ne brata niti sestre non ha né fratello né sorella
pomilovanja niti ne potrebujem niti ne želim non ho bisogno né desidero di essere compatito - nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter
1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
biti (več let)
notri essere in prigione, in gattabuia
nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più
2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje - obhájati (-am) | obhodíti (-hódim)
A) imperf., perf.
1. girare intorno
2. pren. eludere, non rispettare
3. festeggiare:
obhajati rojstni dan festeggiare il compleanno
4. rel. impartire la comunione, comunicare:
obhajati mašo abs. sacrificare
5.
obhaja me strah, groza ho, provo paura, terrore
obhajajo me čudne misli, slutnje mi vengono in mente strani pensieri, brutti presentimenti
B) obhájati se (-am se) imperf. refl. rel. comunicarsi, ricevere la comunione - odvléči (-vléčem)
A) perf.
1. trascinare, portare via:
težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via
2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista
B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.
1. trascinarsi
2. andarsene - òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)
1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu
2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo
3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta
4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo
5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre
6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta? - opléti (oplévem)
A) tr. sarchiare, strappare le erbacce
B) opléti (oplévem) intr. aver finito; pog. essere rovinati, fritti, spacciati; star fresco; aver perso la stima, il favore di qcn.:
kot igralec je oplel è un atleta (ormai) suonato
pri meni si oplel con te ho finito, di te non ne voglio più sapere
če nas odkrijejo, smo opleli se ci scoprono siamo (bell'e) fritti - opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.
1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche
2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente
3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta
4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito
5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto
6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa - ozíroma konj. ovvero, ossia, o meglio, rispettivamente:
imam dva otroka stara dvanajst oziroma deset let ho due figli, rispettivamente di dodici e dieci anni
s športom, oziroma alpinizmom, se ukvarja od mladih nog fin da giovane pratica lo sport e più precisamente l'alpinismo - pájek (-jka) m
1. zool. ragno:
pajek prede, razpenja mrežo il ragno tesse la tela
suh kot pajek magro come uno stecco
pren. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu ho una fame da lupo
dolgonogi pajek folco (Pholcus phalangioides)
hišni pajek tegenaria (Tegenaria domestica)
morski pajek grancevola (Maja squinado)
osasti pajek argiope fasciata (Argiope bruennichi)
rdeči pajek ragno rosso (Trombidinus)
vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
2. avt. žarg. autogrù