Franja

Zadetki iskanja

  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • múčno adv.

    1. penosamente; faticosamente; lento, lentamente:
    čas se je mučno vlekel il tempo scorreva lento

    2. biti mučno (v povedni rabi) disturbare, essere penoso; dispiacere, urtare:
    mučno je govoriti o teh stvareh è penoso parlare di queste cose
    mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali lo urtava, gli dispiaceva che tutti lo guardassero
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nàk inter.

    1. (izraža močno zanikanje) no:
    nak, to pa ne gre no, così non va

    2. (izraža nejevoljo) mah:
    nak, tak fant, pa tako otročji mah, un giovanottone grosso così e tanto infantile

    3. (izraža podkrepitev trditve) no:
    nak, take svatbe pa še ni bilo no, nozze così non si sono ancora celebrate
  • naménjen (-a -o) adj. destinato, diretto:
    ladja, namenjena v Italijo, se je potopila la nave diretta in Italia è affondata
    tako mu je bilo pač namenjeno era questo il suo destino
  • namêsti (-mêtem)

    A) perf. impers. nevicare (abbondantemente):
    nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas nevicò tanto da impedire l'accesso al villaggio

    B) namêsti (-mêtem) perf. ammucchiare, spazzare (neve o sim.):
    burja je na tem mestu nametla visoke kupe snega la bora ha ammucchiato in questo punto molta neve
    izpod postelje je nametla polno smetišnico smeti di sotto il letto spazzò una pattumiera di immondizie
  • napáčno adv.

    1. erroneamente, in modo sbagliato:
    ekon. napačno investirati disinvestire
    filoz. napačno sklepati paralogizzare
    napačno obveščen malinformato

    2. (v povedni rabi z nikalnico)
    ne bo napačno, če greš z njimi farai bene ad andare con loro
    ne bi bilo napačno, če bi koga vprašali za nasvet non sarebbe sbagliato chiedere consiglio a qcn.
  • nápak adv. (narobe, napačno)

    1. male, in modo sbagliato, erroneo:
    napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere

    2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
    ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
    fant ni napak il ragazzo non è male
    ne godi se mu napak non gli va male
    pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole
  • naróbe

    A) adv.

    1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
    obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

    2. alla rovescia, male, in modo errato:
    narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
    ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
    pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
    ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
    iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
    pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
    narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

    3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
    hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
    ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narobe računati abbacare
    pren. narobe izgovoriti storpiare
    narobe razrezati cincischiare
    narobe razumeti fraintendere

    B) naróbe adj. inv.
    narobe stran rovescio
    narobe junak antieroe
    narobe svet mondo alla rovescia
  • nàš (náša -e)

    A) adj. nostro:
    naš avto la nostra auto
    naša hvaležnost la nostra gratitudine
    naši predniki i nostri antenati
    naše omizje la nostra tavolata
    naše morje il nostro mare
    junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
    našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
    pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
    umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
    v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
    v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
    pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
    pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

    B) náši (-a -e) m, f, n
    naši so zmagali hanno vinto i nostri
    tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
    hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)
  • nelepó adv.

    1. male

    2. (v povedni rabi) non bello, male, non bene:
    nelepo je, da ne pomagaš non è bello non dare una mano
    nelepo je bilo, da ji nisi povedal hai fatto male a non dirglielo
  • neljúbo

    1. adv. spiacevolmente

    2. (v povedni rabi izraža nezadovoljstvo):
    neljubo mu je bilo govoriti o tem gli dispiaceva parlarne
  • nevárno adv.

    1. pericolosamente; rischiosamente

    2. (v povedni rabi):
    nevarno je, da se v takem vremenu prehladi c'è il pericolo che con un tempo così prenda un raffreddore
    takrat je bilo nevarno govoriti resnico allora era rischioso dire la verità
  • nevoščljívost (-i) f invidia:
    to govori iz same nevoščljivosti dice così per pura invidia
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre tutto il mondo l'avrebbe
    nevoščljivost nikoli ne miruje tutto finisce fuorché l'invidia
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà
  • originálen (-lna -o) adj.

    1. originale:
    originalna izdaja edizione originale

    2. (pristen) originale; autentico:
    originalna slika quadro originale, autentico

    3. (prvoten, prvi) originale; originario:
    originalno besedilo je bilo nepopravljivo poškodovano il testo originario è stato irrimediabilmente danneggiato
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

    1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
    pogledati skozi okno guardare dalla finestra
    pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
    grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
    pozorno pogledati guardare attentamente

    2. pren. sporgere, venir fuori:
    krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

    3. pren. guardare dietro, interessarsi a

    4. ekst.
    ne pogledati non toccare, non guardare
    cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

    5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
    če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

    6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
    poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
    poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
    pogledovati zaljubljeno occhieggiare
    debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
    pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
    pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
    pren. pogledati na koga badare a qcn.
    pren. pogledati na svet nascere
    pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
    pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
    pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
    pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
    pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
    pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
    pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
    pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
    pren. pogledati po svetu girare il mondo
    pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
    pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso