Franja

Zadetki iskanja

  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra
  • zvenéti1 (-ím) imperf.

    1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
    aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo

    2. suonare:
    orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
    njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
    njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche

    3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
    iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia

    4. suonare, rintronare:
    v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
    pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
    melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
    pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato
  • žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
    kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
    oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
    pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
    dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
    oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
    pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
    kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
    metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
    PREGOVORI:
    prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • žára (-e) f urna:
    arheol. bronasta, marmornata žara, žara iz žgane gline urna di bronzo, di marmo, di terracotta
    hišasta žara urna a capanna
    žara s pepelom urna cineraria, urna
    volilna žara urna elettorale
  • žaréti (-ím) imperf.

    1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
    sonce žari il sole brilla

    2. ardere, bruciare:
    bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

    3. illuminarsi, splendere, risplendere:
    žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

    4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
    gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
    morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

    5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
    iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rana žari la ferita duole
    njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
    žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
    pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
    žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)
  • želézo (-a) m kem. ferro (Fe):
    pridobivati železo estrarre il ferro
    kovati, valjati železo battere, laminare il ferro
    livarna železa fonderia
    zlitine železa in drugih kovin leghe di ferro e altri metalli
    predmeti iz železa ferro, ferri
    krhko, lomljivo, trdo železo ferro vetrino, duro
    mehko, kovano železo ferro dolce, battuto
    lito železo ghisa
    pren. imeti dve železi v ognju avere altra carne al fuoco
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo
    staro železo ferri vecchi, ferraglia
    pren. biti za staro železo essere un ferrovecchio
    metal. surovo železo ferro crudo
    min. meteorsko železo ferro meteorico
    telursko železo ferro tellurico
    kotno železo angolare, cantonale
    grad. betonsko železo tondino per cemento armato
    okroglo železo tondino
    palično železo barre di ferro
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
  • živéti (-ím) imperf.

    1. vivere; essere:
    prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
    (v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
    človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
    kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
    živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
    živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
    živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

    2. vivere, fare una vita, stare:
    asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
    živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
    živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
    živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
    kako živiš? come stai?
    bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

    3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
    kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

    4. convivere:
    leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
    živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

    5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
    živeti z naravo vivere con la natura
    živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

    6. živeti od vivere di:
    živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
    živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

    7. tr. (vzdrževati) mantenere:
    živeti družino mantenere la famiglia

    8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
    rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

    9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
    naj živi svoboda viva la libertà!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
    živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
    živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
    bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
    živeti iz rok v usta vivere alla giornata
    živeti kot kralj vivere, stare come un papa
    živeti na veliki nogi vivere da gran signore
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
  • žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
    brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
    poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
    hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
    žoga za rugby palla ovale
    žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
    brcati, nabijati žogo giocare al pallone
    poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
    pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
    šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
    servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
    metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
    ubraniti žogo parare
    zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
    zadrževati žogo fare melina
    rezana žoga palla tagliata
    sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro
Število zadetkov: 531