Franja

Zadetki iskanja

  • zagrísti (-grízem)

    A) perf. addentare; mordere:
    pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
    pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

    B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

    1. addentare, mordere:
    zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

    2. pren. penetrare; tagliare:
    žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
    jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

    3. pren. accanirsi, sprofondare:
    zagristi se v učenje accanirsi nello studio
  • zahòd (-óda) m

    1. tramonto (del sole)

    2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
    veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

    3. geogr. occidente, ovest, ponente:
    živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film o Divjem zahodu western
    Divji zahod Far West
    pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

    4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
    gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali
  • zapodíti (-ím)

    A) perf. ➞ poditi

    1. cacciare; buttare:
    zapoditi koga iz hiše cacciare, buttare qcn. di casa

    2. mandare; fare:
    zapoditi otroke domov mandare i bambini a casa
    zapoditi koga delat far lavorare qcn.

    3.
    zapoditi v galop (konja) spronare (il cavallo) al galoppo
    zapoditi sovražnika v beg mettere in fuga il nemico

    4. pog. (vreči, zagnati) gettare, scagliare:
    zapoditi kamen v koga scagliare una pietra contro qcn.
    zapoditi komu kroglo v glavo sparare alla testa di qcn.
    zapoditi nož v srce ficcare, piantare un coltello in cuore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapoditi žalostne misli cacciar via i pensieri tristi
    zapoditi iz službe licenziare
    zapoditi na prazni cesti lanciarsi a massima velocità sulla strada vuota

    B) zapodíti se (-ím se) perf. refl. correre via, lanciarsi, gettarsi, precipitarsi:
    ko je ure konec, se učenci zapodijo iz razreda alla fine della lezione, gli scolari si precipitano fuori dalla classe
    zapodil se je vanj in ga močno udaril gli si gettò addosso colpendolo forte con un pugno
  • zarožljáti (-ám) perf. risuonare, rintronare, sferragliare (chiavi, catene e sim.):
    pren. zarožljati z orožjem far minacce di guerra
  • zavést (-i) f

    1. coscienza:
    izgubiti zavest perdere coscienza, svenire
    spravljati koga k zavesti cercare di far riprendere coscienza a qcn.

    2. (celota duševnih stanj) coscienza:
    motnje v zavesti disturbi della coscienza
    psih. zavest in podzavest coscienza e subcosciente

    3. (celota idej, spoznanj o čem) coscienza:
    ekološka, politična zavest coscienza ecologica, politica
    vpliv antike na evropsko zavest influsso dell'antichità sulla coscienza europea

    4. coscienza, consapevolezza:
    zavest krivde, odgovornosti coscienza della colpa, della responsabilità
    zavest o resnosti položaja consapevolezza della gravità della situazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. tok zavesti flusso di coscienza
    psih. stanje zavesti stato di coscienza
  • zgánjati (-am) imperf.

    1. avviare, spingere (insieme, in mucchio):
    zganjati živino v ograde avviare le bestie negli stazzi

    2.
    zganjati hrup, trušč, vik in krik fare chiasso, schiamazzare; vulg. fare casino
    zganjati nasilje ricorrere alla violenza, far uso della violenza
    zganjati ljubosumje essere geloso, fare scenate di gelosia
    zganjati trmo incaparbirsi, incaponirsi
    zganjati užaljenost immusonirsi
    zganjati cirkus fare storie, fare un dramma (di qcs.)
    zganjati norčije scherzare
    pog. zganjati politiko fare politica, darsi alla politica
  • zláhka adv.

    1. facilmente, con facilità:
    zlahka premagovati ovire superare gli ostacoli con facilità

    2. alla leggera, con leggerezza:
    zlahka obljubljati far promesse alla leggera
  • zlôba (-e) f cattiveria, malignità, malvagità:
    kaj komu prizadejati iz zlobe far male a qcn. per pura cattiveria
  • zméšati (-am) perf.

    1. mescolare; mischiare:
    zmešati malto mescolare la malta
    zmešati karte mescolare le carte

    2. ekst. confondere; disorientare:
    zmešati ljudstvo confondere la gente
    zmešati komu pamet (dekle) far innamorare qcn., far perdere la testa a qcn.
    pog. računalnik mu je zmešal glavo il computer lo ha completamente avvinto
    zmešati komu korak far perdere il passo
    pog. zmešati komu nit, načrte, štrene sventare i piani di qcn.
    zmešati komu sled depistare qcn.
  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • zôra (-e) f alba, aurora:
    ob zori allo spuntar dell'alba, sul far dell'alba
    pren. delati od zore do mraka lavorare, sgobbare da mattina a sera
    plesati do bele zore ballare tutta la notte, fino alle ore piccole
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zráven

    A) adv.

    1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
    na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio

    2. (izraža udeleženost pri čem)
    biti zraven esserci, esser presente, entrarci
    biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
    ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
    zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
    pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
    pog. priti zraven unirsi, associarsi
    pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente

    3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
    lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca

    B) zráven prep. (z rodilnikom)

    1. accanto a, vicino a:
    tukaj zraven zida qui accanto al muro

    2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
    zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti
  • zvrtéti (-ím)

    A) perf.

    1. girare, voltare; pog. smettere di girare (la pellicola), di suonare (il disco)

    2. girare (il tornio da vasaio)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvrteti moškega far girare la testa al maschio, sedurlo
    pren. zvrteti komu glavo privare qcn. della capacità di discernimento

    B) zvrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. cessare di girare

    2. impers. avere il capogiro:
    zvrtelo se mu je in se je zgrudil gli venne il capogiro e crollò svenuto a terra
  • žágati (-am) imperf.

    1. segare, tagliare:
    žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

    2. pren. (igrati violino, godalo)
    žagati violino, na violino segare il violino

    3. pejor. muz. strimpellare:
    žagati melodijo strimpellare una melodia

    4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
    kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

    5. pren. (smrčati) russare, ronfare

    6. pog. deporre, destituire, silurare:
    žagati direktorja silurare il direttore
    žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
    žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi
  • žívec (-vca) m

    1. anat. nervo:
    vzdražiti živec eccitare il nervo
    med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
    bolezni živcev malattie nervose
    ohromelost živcev paralisi nervosa
    vnetje živcev neurite
    spočiti živce riposare i nervi
    biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
    gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
    slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
    bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
    čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
    hrbtenjačni živec nervo spinale
    ravnotežni živec nervo vestibolare
    trivejni živec nervo trigemino

    2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

    3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

    4. min. (glinenec) feldspato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
    popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
    nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
    iti na živce dare sui nervi
    ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
    živce mi bo požrl sarà la mia rovina
    spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
    zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
  • žvenketáti (-ám) | žvénkniti (-em) imperf., perf. tintinnare, risuonare, trillare:
    žvenketati z denarjem far tintinnare i soldi, mostrarsi danaroso
    pren. žvenketati z orožjem minacciare la guerra
Število zadetkov: 419