Franja

Zadetki iskanja

  • račúnati (-am) imperf.

    1. calcolare, contare, computare, fare i conti:
    mat. računati koren calcolare la radice
    mat. računati integral integrare
    računati na 3. potenco cubare

    2. addebitare; mettere:
    računati naročniku prevoz addebitare al committente le spese di trasporto
    koliko mi računate to tkanino? quanto mi chiede per questa stoffa?
    na uro računa 10.000 tolarjev la sua tariffa è di 10.000 talleri l'ora

    3. contare su:
    računati na pomoč contare sull'aiuto di qcn.
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • státi (stánem) imperf. costare:
    malo, veliko stati costare poco, molto
    šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
    življenje v mestu stane la vita in città è cara
    pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
    pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
    to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • zadôsti adv. abbastanza; sufficientemente, a sufficienza:
    doma ne pridelajo zadosti hrane a casa non producono abbastanza cibo, cibo a sufficienza
    koliko denarja potrebuješ? Bo desettisoč zadosti? quanti soldi vuoi? Ti basteranno diecimila?
    imeti česa zadosti averne abbastanza di qcs.
    zdaj pa mi je zadosti! e adesso basta!