mogóče adv.
1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo
2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore
3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino
4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?
5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!
6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
Zadetki iskanja
- mórati (-am) imperf.
1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale
2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...
3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina
4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!
5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte - naj2 konj.
1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
pusti ga, naj vpije lascialo gridare
dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare
2. (v namernih odvisnikih) perché:
skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi
4. (v pogojnih odvisnikih) se:
naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà - nasplòh adv. in genere, generalmente; comunemente:
knjige berejo nasploh najmlajši i libri li leggono in genere i giovanissimi
govoriti o gospodarstvu nasploh in o kmetijstvu še posebej parlare di economia in genere e di agricoltura in particolare - navdíhniti (-em) | navdihováti (-újem) perf., imperf. ispirare (tudi ekst.):
roman so navdihnile vojne grozote un romanzo ispirato dalle atrocità della guerra
njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem la sua sorte gli ispirava compassione, li colmava di compassione - néhanje2 (-a) n pren. vita, azioni, opere, sforzi:
vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom tutte le proprie azioni e i propri sforzi li dedicò ai figli - nékam adv.
1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove
2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
vulg. piši me nekam e vaffanculo
evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome - pokúsiti (-im) | pokúšati (-am) perf., imperf. assaggiare, gustare; provare; sentire; knjiž. delibare; degustare:
povabil jih je, da bi pokusili novo vino li invitò a gustare, ad assaggiare il vino nuovo
pokusi, kako dobro je tole vino senti com'è buono questo vino - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - preostánek (-nka) m resto; avanzo, sopravanzo:
nekaj denarja je zapravil, preostanek pa dal na knjižico un po' di soldi li spese, il resto lo depositò sul libretto di risparmio
v Šempetru v Savinjski dolini so si ogledali zanimive preostanke iz rimskih časov a Šempeter in Val di Savinja visitarono alcuni interessanti resti di epoca romana - prevésiti (-im) | prevéšati (-am)
A) perf., imperf.
1. spenzolare, far penzolare:
prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio
2. ricoprire, rivestire:
prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati
B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. tracollare:
tehtnica se prevesi la bilancia tracolla
2. scendere, declinare, volgere:
cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - razgréti (-gréjem) | razgrévati (-am) perf., imperf.
1. scaldare; (tudi ekst.) surriscaldare, infuocare, arroventare
2. (razveti, razvnemati) infiammare, eccitare, infervorare, irritare, infuriare; accalorare:
glasba jih je razgrela la musica li eccitò
krivični očitki človeka razgrejejo il biasimo immeritato irrita - razžáriti (-im) | razžárjati (-am) perf. imperf.
1. arroventare, rendere rovente:
razžarjati kovino arroventare il metallo
2. ekst. ravvivare il fuoco:
razžarjati oglje ravvivare il carbone (ardente)
3. pren. scaldare, arroventare
4. pren. rinfocolare (le passioni), eccitare; scaldare:
vino jih je začelo razžarjati il vino li scaldava sempre più - réč (-í) f
1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali
2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte
3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto
4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco
5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave
6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso) - skúpen (-pna -o) adj.
1. comune, collettivo:
druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
skupni grob tomba comune
gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
skupna korist il bene comune
skupen redkim ljudem comune a pochi
skupno življenje vita in comune
2. comune, analogo, identico:
imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.
3. complessivo, totale; unitario, globale:
skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
skupni stroški spesa totale
skupni napori sforzi unitari
jur. skupna hipoteka ipoteca comune
ekon. skupna naložba joint venture
skupna paša compascolo
skupna spalnica camerata, dormitorio
skupna uprava amministrazione comune
mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
mat. skupni imenovalec denominatore comune
skupni znesek montante; somma complessiva, totale
bivanje coabitazione, convivenza
jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
skupna ležišča alloggiamento in comune - spájati (-am) | spojíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia
2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
spajati podjetja fusionare aziende
spajati občine accorpare comuni
spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi
3. unire:
spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune
4. kem. combinare:
spajati elemente combinare elementi
5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
spojiti v celoto sintetizzare
spajati vrvi intugliare
B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. congiungersi, combinarsi, collegarsi
2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.) - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - ter konj.
I. (pri naštevanju in za vezanje zadnjega člena) e:
kupiti sladkor in moko ter olje comprare lo zucchero, la farina e l'olio
blago rdeče, modre ter zelene barve stoffa di colore rosso, celeste e verde
II. (v vezalnem priredju) e:
stoji ter gleda in čaka se ne sta lì a guardare e ad aspettare
III. (pa, pa tudi) e:
denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega non vi chiederò denaro e neppure altro