Franja

Zadetki iskanja

  • enájsti (-a -o) numer. undicesimo; undici:
    ob enajsti uri alle undici
    danes smo enajstega oggi ne abbiamo undici
    žarg. iti v enajsto šolo marinare la scuola; fare forca, fare fughino
  • frizêr (-ja) | -ka (-e) m, f barbiere (-a); parrucchiere (-a):
    frizer za moške, ženske parrucchiere (per signori), per signora
    iti k frizerju andare dal parrucchiere
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • góba (-e) f

    1. bot. fungo:
    nabirati gobe raccogliere funghi
    rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
    strupene gobe funghi velenosi
    užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
    kresilna goba esca
    hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
    betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
    cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
    lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

    2. (kar je po obliki podobno gobi)
    atomska goba fungo atomico
    goba za krpanje uovo da rammendo

    3. spugna:
    morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

    4. pren. (pijanec) spugna:
    piti kakor goba bere come una spugna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
    govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gósti (gódem) imperf.

    1. (igrati, zlasti na godalo) suonare, suonare il violino

    2. mormorare, brontolare:
    pren. vedno gosti eno in isto battere la solfa

    3. canterellare; fare le fusa (gatto)

    4. combinare (guai, pasticci):
    hude gosti combinarne di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti rakom žvižgat, ribam gost andare al diavolo, andare a monte
    pren. tako boš plesala, kakor bom jaz godel farai (così) come dirò io
  • góšča (-e) f

    1. macchia, boscaglia, sterpaglia, frasconaia

    2. pren. gruppo; mucchio; selva

    3. (kar je gostega v tekočini; gosta tekočina) fondo, deposito; broda; morchia

    4. nareč. bosco, macchia:
    iti v goščo darsi alla macchia, andare partigiano
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • izgúba (-e) f

    1. perdita; ekon. deficit:
    bilanca izkazuje izgubo il bilancio registra perdite, deficit
    izguba dobička lucro cessante

    2. (glagolnik od izgubiti) perdita:
    izguba las perdita dei capelli
    izguba dokumentov perdita dei documenti
    izguba sluha, vida perdita dell'udito, della vista
    izguba časa perditempo
    izguba spomina amnesia

    3. (kar je izgubljeno) perdita; jur.
    izguba pravice decadenza

    4. (nepomembnost, nekoristnost česa) perdita; calo:
    televizija je sama izguba časa la televisione è una pura e semplice perdita di tempo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iti v izgubo andare perduto
    elektr. dielektrične izgube perdite dielettriche
  • izhójen (-a -o) adj.
    izhojeni čevlji scarpe comode (dall'uso)
    izhojena tla terra battuta
    iti, hoditi po izhojenih poteh andare per strade battute
  • izlèt (-éta) m

    1. gita, escursione:
    delati, prirejati izlete fare gite
    iti na izlet andare in gita, fare una gita
    avtobusni izlet gita in pullman
    družinski, šolski izlet gita della famiglia, gita scolastica
    izlet na deželo scampagnata

    2. knjiž. digressione, divagazione, excursus

    3. volo
  • jêdro (-a) n

    1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

    2. (notranji del česa) anima

    3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
    jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
    ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
    oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
    jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

    4. fiz., kem. nucleo:
    atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
    helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

    5. biol. (celično jedro) nucleo

    6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

    7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
    spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
    iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
    do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

    8. geol. carota, nucleo, testimone:
    geol. zemljino jedro nucleo terrestre

    9. usnj. groppone

    10. pal. nucleo

    11. les. durame, cuore del legno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    urb. jedro mesta nucleo, centro storico
    meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
    num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
    zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
    astr. kometno jedro nucleo della cometa
    min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
    elektr. magnetno jedro nucleo magnetico
  • jétra (jéter) n pl. anat. fegato:
    zboleti na jetrih ammalarsi di fegato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svinjska, telečja jetra fegato di maiale, di vitello
    gastr. pražena jetra fegato alla veneziana
    pren. poznati koga do jeter conoscere qcn in fondo, fino alle midolla
    pren. iti na jetra dare ai, nei nervi a qcn., rompere le scatole a qcn.
    med. ciroza jeter cirrosi epatica
  • jók (-a) m

    1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
    bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
    dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
    histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
    ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
    iti na jok stare per piangere
    nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
    ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
    jok in stok pianti e lacrime

    2. ekst. pianto, piangere
  • júriš (-a) m voj. attacco, assalto:
    iti na juriš andare, muovere all'attacco
    pren. publ. na juriš in fretta e furia; alla garibaldina
  • k2 prep. (h pred k, g)

    1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
    iti k oknu andare alla finestra
    iti k brivcu andare dal barbiere
    obrniti se k vratom girarsi verso la porta
    nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
    iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
    pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

    2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
    pripombe k osnutku appunti alla bozza
    k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

    3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
    prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

    4. (za izražanje namena) per:
    napravlja se k dežju sta per piovere
    zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

    5. (za izražanje vzroka) per:
    čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne bo ga več k nam da noi non verrà più
    pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
    pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi
  • klás (-a) m

    1. spiga:
    pšenica gre v klas il grano mette le spighe
    pren. iti v klas andare a gonfie vele
    pšenični klas spiga di grano

    2. bot. spiga (semplice):
    sestavljen klas spiga composta

    3. nareč. (koruzni storž) pannocchia (di granturco)
  • kljúb

    A) prep. malgrado, nonostante, a dispetto di:
    iti na sprehod kljub dežju andare a passeggio malgrado la pioggia

    B) kljub temu adv. ciononostante, malgrado ciò, tuttavia:
    bil je ranjen, kljub temu je tekel na pomoč ponesrečenim era ferito e tuttavia corse in aiuto ai sinistrati

    C) kljub temu da (čeprav) konj. benché, quantunque, sebbene, anche se:
    hoče naprej, kljub temu da ne pozna poti insiste ad andare avanti anche se non sa la strada