zaznáti (-znám) | zaznávati (-am) perf., imperf.
1. percepire, sentire, avvertire:
zaznati svetlobo, vonj, zvok percepire la luce, l'odore, il suono
na sebi je zaznala radovedne poglede avvertiva di essere oggetto di sguardi incuriositi
2. registrare:
naprava zaznava sevanje l'apparecchio registra la presenza di radiazioni
Zadetki iskanja
- zazrcáliti se (-im se) perf. refl. riflettersi, mostrarsi; manifestarsi:
v očeh se zazrcali strah negli occhi si manifesta la paura - zazvenéti (-ím) perf.
1. suonare, risuonare:
glasen smeh je zazvenel po dvorani una sonora risata risuonò nella sala
2. risuonare armoniosamente; risuonare, suonare:
njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo le sue parole suonarono come rimprovero, sarcastiche
3. pren. essere avvertibile, percepibile; avvertirsi:
v njegovem glasu je zazvenel posmeh nella sua voce si avvertiva l'irrisione
4. (dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi) risuonare, rintronare:
impers. od udarca mu je zazvenelo v glavi dal colpo si sentì rintronare la testa - zazvoníti (-ím) perf. ➞ zvoniti
1. suonare, risuonare (campana, campanello)
2. suonare (la fine):
zazvoniti konec pouka suonare la fine della lezione
zazvoniti k maši suonare per la messa
3. risuonare, squillare; sferragliare:
zazvoniti s ključi sferragliare con le chiavi
impers. zazvonilo mu je v glavi sentì suonare in testa
rel. zazvoniti avemarijo suonare l'Avemmaria
zazvoniti jutranjico suonare l'Angelus (al mattino) - zaželéti (-ím)
A) perf. augurare:
zaželeti komu srečno pot augurare a qcn. buon viaggio
B) zaželéti si (-ím si) perf. refl.
1. desiderare, ambire, bramare:
zaželeti si mir desiderare la pace
2. (začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom) desiderare, concupire:
čutil je, da si ga je zaželela sentiva che (lei) lo desiderava, concupiva - zažémati (-am) | zažéti (-žmèm)
A) imperf., perf. knjiž. (stiskati) stringere
B) zažémati se (-am se) | zažéti se (-žmèm se) imperf., perf. refl. (zajedati se) penetrare:
vrv se zažema v dlani la corda penetra nelle palme delle mani - zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
zažgati ogenj accendere il fuoco
2. incendiare; bruciare:
zažgati hišo incendiare la casa
sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba
3. gastr. (prismoditi) bruciare:
zažgati pečenko bruciare l'arrosto
4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
zažigati upor incitare alla ribellione
zažigati smeh suscitare il riso
žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola
B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta - zažírati (-am) | zažréti (-žrèm)
A) imperf., perf.
1. zažirati vivere da parassita, a sbafo; sfruttare, scroccare
2. zažreti pog. spendere, scialare sbafando
B) zažírati se (-am se) | zažréti se (-žrèm se) imperf., perf. refl.
1. rodere, penetrare rodendo
2. ekst. penetrare:
žaga se zažira v deblo la sega penetra nel tronco
3. infiltrarsi, insinuarsi, introdursi:
prah se zažira v obleko la polvere si insinua nel tessuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zažreti se v branje immergersi nella lettura - zaživéti (-ím) perf.
1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo
2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo
3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici
4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive - zažvížgati (-am) perf.
1. mandare un fischio
2. fischiare (tudi pren.):
šport. sodnik je zažvižgal konec igre l'arbitro fischiò la fine della partita
lokomotiva zažvižga la locomotiva fischia
burja je zažvižgala okoli vogalov la bora fischiò attorno agli angoli delle case - zbíjati (-am) | zbíti (-bíjem) imperf., perf.
1. inchiodare, fermare (con chiodi); mettere insieme:
zbijati podplate inchiodare le suole
2. battere, pestare:
zbijati zemljo battere, compattare la terra
3. buttar giù:
veter je zbijal klobuke z glav il vento buttava giù i cappelli
4. (zniževati, znižati) abbassare, sminuire, far calare:
zbijati cene abbassare i prezzi
zbijati vročino z antipiretiki far calare la febbre con gli antipiretici
5. šport. bocciare
6. zbiti (pešca, kolesarja) investire
7. pren. (zelo utruditi) spossare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbijati dovtipe, šale raccontare barzellette
zbiti koga, da obleži nezavesten bastonare qcn. fino a fargli perdere i sensi
pog. zaleteti se in zbiti avtomobil andare a sbattere (contro un albero, un muro ecc.) e sfasciare l'auto
zbiti ljudi v vagone stivare la gente nei vagoni
šport. zbiti nasprotnikovo kroglo bocciare la palla dell'avversario - zbírati (-am) | zbráti (zbêrem)
A) imperf., perf.
1. raccogliere; racimolare; (kopičiti) accumulare; fare colletta; incettare:
zbirati na kup accumulare
zbirati gradivo za knjigo raccogliere materiali per un libro
zbirati hrano, obleko, denar fare colletta di viveri, vestiario, denaro
zbirati brez reda starine raccogliere alla rinfusa anticaglie
zbirati odpadno železo raccogliere rottami di ferro
2. radunare, raggruppare
3. raccogliere, collezionare, fare raccolta:
zbirati znamke collezionare francobolli
zbirati stare knjige fare raccolta di libri vecchi
4. pren.
zbirati moči farsi forza
zbirati pogum farsi coraggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati brez reda fraze, citate affastellare frasi, citazioni
zbrati kupček denarja raggruzzolare un piccolo capitale
B) zbírati se (-am se) | zbráti se (zbêrem se) imperf., perf. refl.
1. radunarsi, convenire, raggrupparsi:
množično se zbirati radunarsi in massa
2. addensarsi, ammucchiarsi, ammassarsi; riempirsi:
na nebu se zbirajo temni oblaki (tudi pren.) nel cielo si addensano nuvole oscure
3. montare:
v njem se zbira grenkoba, jeza dentro di lui monta l'amarezza, la rabbia
4. concentrarsi:
dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal si dovette concentrare molto prima di poter dire qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati se v čredo abbrancarsi (tudi pren.) - zbledéti (-ím) | zbledévati (-am) perf., imperf.
1. sbiadire, scolorarsi, perdere il colore:
blago na soncu zbledi al sole la stoffa sbiadisce
njena podoba je sčasoma zbledevala col tempo la sua immagine andava sbiadendo
2. impallidire - zbobnéti (-ím) perf. precipitare con fragore:
plaz se je utrgal in zbobnel v dolino la valanga si staccò dal pendio per precipitare rombando a valle - zbógom inter. addio:
ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via - zbrísati (zbríšem) perf. ➞ brisati
1. asciugare (le stoviglie); pulire; cancellare:
zbrisati tablo cancellare la lavagna
2. pog. pren. zbrisati jo battersela, squagliarsela - zbudíti (-ím) | zbújati (-am)
A) perf., imperf.
1. svegliare, destare (tudi pren.); far rinvenire; scuotere:
glej, da ne zbudiš otroka attento a non svegliare il bambino
zbuditi iz otopelosti scuotere dal torpore
2. suscitare:
zbuditi dvom suscitare dubbi
zbujati pozornost fare scalpore, fare sensazione
s svojo ekstravagantno obleko je zbudila splošno pozornost con la sua toilette a dir poco stravagante, fece grande sensazione
B) zbudíti se (-ím se) | zbújati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. svegliarsi, destarsi; rinvenire, riprendere coscienza:
med. zbuditi se iz narkoze destarsi dalla narcosi
2. prender coscienza, esser consci - zdàj
A) adv.
1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi
2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi
3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo
4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?
5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra
6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire
7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!
B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via! - zdàjci adv. pren.
1. adesso; allora:
zdajci se je ustrašil in zbežal allora si spaventò e scappò via
2. (takoj, nemudoma) subito, immediatamente:
zdajci pojdi domov va' subito a casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločitev je tik pred zdajci la decisione arriva a momenti, si decide a momenti
pog. česa se lotiti tik pred zdajci accingersi a qcs. all'ultimo momento - zdrápati (-am) perf.
1. pren. (poškodovati, uničiti) danneggiare, dissestare:
deževje je zdrapalo cesto le piogge hanno dissestato la strada
2. nareč. (scefrati) rompere, stracciare, logorare