Franja

Zadetki iskanja

  • vêrz (-a) m

    1. lit. verso:
    rimani, prosti verzi versi rimati, sciolti
    metrum, ritem verza il metro, il ritmo del verso
    akatalektični, hiperkatalektični verz verso acatalettico, ipercatalettico
    akcentuacijski (naglasni)
    verz verso accentuativo
    silabični (zlogovni)
    verz verso sillabico
    drama, roman v verzih dramma, romanzo in versi

    2. pl. verzi (pesem) poesia, rime
  • verzifikácija (-e) f

    1. versificazione, il verseggiare

    2. pejor. opera in versi

    3. (pesništvo) poesia:
    povojna verzifikacija la poesia del dopoguerra
  • vêrzija (-e) f

    1. versione; redazione, stesura:
    povedati svojo verzijo dogodkov esporre la propria versione dei fatti
    dopolnjena verzija besedila redazione, stesura completata del testo

    2. (izvedba) versione:
    luksuzna verzija izdelka versione lusso di un prodotto
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • vêslo (-a) n remo:
    potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
    splavarsko veslo remo da zatteraio
    veslo z dvema lopatama remo doppio
    veslo za veslanje s krme bratto
    čoln na vesla barca a remi
    ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo
  • véstnost (-i) f esattezza, scrupolo, scrupolosità, accuratezza, acribia, coscienziosità:
    vestnost v izpolnjevanju dolžnosti coscienziosità nell'adempimento del proprio dovere
  • veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
    vojaška veščina l'arte della guerra
    opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
    obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
    veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vetrobránski (-a -o) adj. avt.
    vetrobransko steklo vetro del parabrezza
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • (vé vé) pron.

    1. voi:
    vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
    blagor vam! beati voi!
    gorje vam! poveri voi!

    2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
    ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.

    3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
    kako vam je ime? (lei) come si chiama?
    to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!

    4. (izraža človeka nasploh)
    hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così
  • více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
    pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
    pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio
  • vídenje (-a) n

    1. vista, il vedere; visione:
    sposobnost za videnje v mraku capacità di vedere al buio
    režiserjevo videnje drame il dramma nella visione del regista

    2. rel. visione:
    apokaliptična videnja visioni apocalittiche

    3. previsione; chiaroveggenza:
    videnja prihodnosti antiveggenza
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vijáček (-čka) m dem. od vijak vitina:
    pren. biti le droben vijaček v stroju essere soltanto un'insignificante rotella del congegno
  • vijólica (-e) f bot. viola, violetta (Viola):
    šopek vijolic un mazzolino di viole
    dišeča vijolica viola mammola (Viola odorata)
    divja vijolica viola del pensiero (Viola tricolor)
  • visôkost (-i) f

    1. altezza:
    ekst. visokost neba l'altezza del cielo

    2. pren. (domišljavost, prevzetnost) presunzione, boria, spocchia

    3. knjiž. (vzvišenost, dostojanstvenost) nobiltà, sublimità
  • visokotemperatúren (-rna -o) adj. teh. ad alta temperatura:
    visokotemperaturno sušenje lesa essicazione del legno ad alta temperatura
  • víšek (-ška) m

    1. colmo, estremo; apice, vertice; massimo:
    prenehati na višku (kolesarske) kariere appendere la bicicletta al chiodo all'apice della carriera
    to je višek! questo è il colmo!
    zanj je višek sreče, če lahko potuje per lui il massimo della felicità è poter viaggiare

    2. clou:
    višek koncerta il clou del concerto

    3. (presežek, ostanek) soprappiù, residuo, surplus;
    višek delovne sile il surplus della manodopera
    ekon. višek vrednosti plusvalore
  • višína (-e) f

    1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
    meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
    koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

    2. livello; ammontare; entità:
    določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
    višina kazni l'entità della pena

    3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
    gorske višine cime montuose

    4. (stopnja, raven) livello:
    obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

    5. muz. altezza:
    višina tona altezza del tono

    6. mat. altezza; vet.
    plečna višina altezza delle spalle
    teh. sesalna višina altezza di aspirazione
    astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
    nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
    geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
    šport. skok v višino salto in alto
    tisk. višina knjižnega hrbta spalla
    arhit. višina loka monta
    grad. višina stopnice alzata