Franja

Zadetki iskanja

  • vzdévek (-vka) m soprannome, nomignolo, appellativo; pseudonimo; qualifica:
    ljubkovalen, posmehljiv, smešen, žaljiv vzdevek un nomignolo vezzeggiativo, canzonatorio, buffo, offensivo
    revija se brani vzdevka, da je avantgardna la rivista respinge la qualifica di periodico d'avanguardia
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • vzdíh (-a) m sospiro; knjiž. alito:
    vzdih olajšanja sospiro di sollievo
    vzdih vetra alito di vento
    pren. pomniti kaj do zadnjega vzdiha ricordare qcs. tutta la vita, fino in punto di morte
  • vzdrážiti (-im) perf.

    1. eccitare:
    spolno vzdražiti eccitare sessualmente
    vzdražiti domišljijo eccitare la fantasia

    2. (razdražiti, razburiti) irritare, adirare, turbare
  • vzdúšje (-a) n pren. atmosfera, clima, temperie:
    prijateljsko vzdušje atmosfera amichevole
    politično vzdušje la temperie politica
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • vzgíb (-a) m

    1. cenno; tratto:
    pozdraviti z vzgibom glave salutare con un cenno del capo

    2. impulso; stimolo:
    doživetja so mu dala prve vzgibe za pisateljevanje i primi stimoli a scrivere gli vennero dall'esperienza

    3. pren. moto; voce:
    vzgib neučakanosti moto d'impazienza
    srčni vzgib la voce del cuore
  • vzgíbati (-am) | vzgibávati (-am) perf., imperf.

    1. muovere, scrollare; agitare; sollevare:
    veter vzgibava veje il vento scrolla i rami
    vihar je vzgibal velike valove la tempesta sollevò grandi ondate

    2. ravvivare, rianimare:
    vzgibati kulturno življenje ravvivare la vita, l'attività culturale
  • vzhájati (-am) | vzíti (vzídem) imperf., perf.

    1. sorgere:
    luna, sonce vzhaja la luna, il sole sorge

    2. knjiž. (dvigati, dvigniti se; priti, prihajati) levarsi; nascere:
    na filmskem nebu je vzšla nova zvezda nel firmamento cinematografico è nata una nuova stella
    končno je vzšlo sonce tudi za nas finalmente anche per noi risplende il sole

    3. lievitare; tr. far lievitare:
    testo vzhaja la pasta lievita
    pitati gos, da kar vzhaja ingrassare l'oca rapidamente
  • vzhòd (vzhóda) m

    1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)

    2. oriente, Oriente, levante, est:
    veter piha od vzhoda il vento soffia da est
    usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
    pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
    geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
    daljni vzhod Estremo Oriente
    hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente
  • vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
    vzhodni del države la parte orientale del Paese
    veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
    trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
    geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
    fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
    rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
    hist. vzhodna fronta il fronte Est
    hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
    hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
    geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
    hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
    hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
    Vzhodni Got ostrogoto
    rel. vzhodni obred rito orientale
    vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
    hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente
  • vzmét (-í) f

    1. teh. molla:
    listna, torzijska, upogibalna vzmet molla a balestra, a torsione, di flessione
    spiralna vzmet molla a spirale; nareč. susta
    avomobilček na vzmet automobilina caricabile
    nož na vzmet coltello a serramanico

    2. pren. molla, stimolo, spinta, impulso:
    glavna vzmet razvoja je gospodarstvo l'economia è la principale molla allo sviluppo
  • vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
    novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
    koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
    vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
    spolno vznemiriti eccitare sessualmente

    2. allarmare, inquietare; spaventare:
    preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

    3. agitare, sconvolgere, rompere:
    strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
    veter vznemirja veje il vento agita i rami

    B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
    vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
    spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente
  • vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire; montare; aer. prendere quota:
    vzpenjati se na hrib salire sul monte
    vzpenjati se na drevo montare sull'albero
    letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

    2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
    konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

    3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
    po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

    4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
    gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
    vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

    5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
    nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
    pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

    6. pren. salire:
    sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
    napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
    zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi
  • vzplamenítev (-tve) f vampa; vampata, fiammata; il divampare:
    vzplamenitev strasti la vampa della passione
  • vzplamtéti (-ím) | vzplamtévati (-am) perf., imperf.

    1. accendersi, infiammarsi; divampare (tudi pren.):
    ogenj vzplamti il fuoco divampa
    boj spet vzplamti la battaglia si riaccende

    2. brillare:
    oko mu vzplamti v pritajenem ognju il suo occhio brilla di fuoco nascosto
  • vzpòn (vzpôna) m

    1. alp. ascensione, ascesa; scalata, via:
    alpinisti so ponovili vzpon gli alpinisti hanno ripetuto la via
    plezalni vzpon arrampicata

    2. pren. ascesa, successo; aumento, crescita, incremento; pieno, culmine:
    vzpon kvalitete, proizvodnje incremento della qualità, della produzione
    umreti v vzponu moči morire al culmine delle forze

    3. salita:
    dolg, strm vzpon salita lunga, ripida
    pren. vzponi in sestopi saliscendi
    alp. prvenstveni vzpon prima scalata
    mat. vzpon tangente trigonometrica dell'angolo di inclinazione
  • vzpostáviti (-im) | vzpostávljati (-am) perf., imperf.

    1. instaurare; ripristinare:
    vzpostaviti mir, red ripristinare la pace, l'ordine
    vzpostaviti diplomatske odnose instaurare rapporti diplomatici

    2. allacciare, installare, introdurre:
    vzpostaviti radijsko zvezo allacciare collegamenti via radio
    vzpostaviti redni promet s podeželjem introdurre collegamenti, linee regolari con la provincia

    3. (sestaviti, sestavljati) formare; stabilire:
    vzpostaviti novo vlado formare un nuovo governo
    vzpostaviti oporišča stabilire basi

    4. (obnoviti, obnavljati) restaurare, ripristinare, ristabilire:
    vzpostaviti nekdanje kraljestvo restaurare la monarchia
  • vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
    pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
    odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
    vzrok in posledica causa ed effetto
    iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
    ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
    napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
    filoz. prvi vzrok causa prima
    lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa
  • vztrájnost (-i) f

    1. accanimento, assiduità, costanza, lena, perseveranza, tenacia, resistenza:
    vztrajnost pri delu assiduità nel lavoro
    z vztrajnostjo se marsikaj doseže con la tenacia, con la perseveranza si possono conseguire tanti obiettivi

    2. fiz. inerzia:
    zakon vztrajnosti legge d'inerzia