Franja

Zadetki iskanja

  • vósek (-ska) m

    1. cera:
    delati, izločati vosek fare, secernere la cera
    čebelji vosek cera d'api
    naravni vosek cera naturale
    bled kot vosek pallido come la cera

    2. (tej snovi podobna snov) cera:
    pečatni vosek cera di Spagna, ceralacca

    3. kem.
    voski cere, ceridi
    geol. zemeljski vosek cera fossile, ozocerite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. postati mehak kot vosek diventare docile, duttile come la cera
    um. risba z voskom disegno in cera
  • vótek (-tka) m

    1. tekst. trama:
    navijati, vnašati votek avvolgere, inserire la trama
    bombažni, volneni votek trama di lana, di cotone
    čolniček z votkom navetta e trama

    2. pren. trama, intreccio
  • vótel (-tla -o) adj.

    1. cavo, vuoto, incavato:
    rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

    2. profondo, cavernoso:
    votel glas voce cavernosa

    3. pren. vuoto vacuo

    4. pren. infondato, indeterminato:
    votel strah una paura infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
    votle mere misure di capacità
    bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
    grad. votli tlakovec tavella
    votli zidak forato; pignatta
    votlo steklo vetro soffiato
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • vôzel (-zla) m

    1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
    razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
    navadni vozel nodo comune
    okrasni vozel nodo d'amore
    dvojni vozel nodo doppio
    skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
    alp. varovalni vozel nodo delle guide
    ladijski vozli ekst. nodi marineschi
    navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
    obrt. mrežni vozel nodo a rete
    tekst. tkalski vozel nodo da tessitore

    2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia

    3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
    jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione

    4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
    cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario

    5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
    vozel problema il nucleo, l'essenza del problema

    6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
    ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora

    7. fiz. nodo di oscillazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
    pren. gordijski vozel nodo gordiano
    anat. živčni vozel ganglio nervoso
  • vozílo (-a) n veicolo, autoveicolo; mezzo; ekst. macchina:
    parkirati, ustaviti vozilo parcheggiare, fermare la macchina
    kolo, luči, vrata, zavore vozila la ruota, le luci, (i fari), la porta, la portiera, i freni del veicolo
    bojno, oklepno vozilo mezzo blindato, corazzato
    cestno, tirno, vodno, zračno vozilo veicolo stradale, veicolo su rotaia; natante, imbarcazione; aeroplano, aeromobile
    dostavno, gasilsko, šolsko vozilo autofurgone, autoincendio, scuolabus
    intervencijsko vozilo furgone cellulare, cellulare
    osebno, tovorno, priklopno vozilo (auto)vettura, autocarro, rimorchio
    rešilno vozilo autoambulanza, ambulanza
    terensko vozilo fuoristrada
    vesoljsko vozilo veicolo cosmico, spaziale
    teh. vozilo na zračno blazino hovercraft
    vozilo z žerjavom autogrù
    vozilo za avtovleko autosoccorso
    vozilo za bitumen bonza
  • vozíti (vózim)

    A) imperf.

    1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
    voziti avto guidare la macchina
    voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

    2. portare, trasportare:
    voziti tovor trasportare un carico
    voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

    3. fare corse, viaggiare, andare:
    avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
    vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
    srečno vozi! buon viaggio!

    4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
    kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

    5. pog. (v medmetni rabi)
    ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
    pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
    šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
    voziti kot za stavo correre come un bolide
    voziti v tretji prestavi andare in terza
    voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
    voziti samokolnico scariolare
    voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

    B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
    voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
    v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno
  • vozláti (-ám)

    A) imperf.

    1. annodare, fare nodi

    2. intrecciare con nodi:
    pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

    B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
    na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
    zgodba se vozla la storia si sta complicando
  • vozlíščen (-čna -o) adj. knjiž. (ključen, osnoven) chiave, base, principale:
    vozliščno vprašanje la questione chiave
    grad. vozliščna pločevina coprigiunto
  • vpíjati (-am) | vpíti (vpíjem)

    A) imperf., perf. assorbire, imbeversi:
    les vpija vlago il legno assorbe l'umidità
    pren. vpijati nekoga besede bere le parole di qcn.

    B) vpíjati se (-am se) | vpíti se (vpíjem se) imperf., perf. refl. penetrare; essere assorbito:
    mazilo se vpija v kožo la pomata è assorbita dalla pelle
  • vpláčati (-am) | vplačeváti (-újem) perf., imperf. versare, pagare:
    vplačati prvi obrok pagare la prima rata
  • vplív (-a) m influsso, influenza; impatto; ascendente:
    učiteljev vpliv na učence l'ascendente del maestro sugli alunni
    televizija ima močen vpliv na mladino la televisione ha un forte impatto sui giovani
    spodbujevalen, ugoden, poguben vpliv na benefico, malefico influsso su
  • vplívati (-am) imperf. influire, influenzare; incidere; agire; esercitare, avere un influsso; suggestionare:
    vplivati na koga influire su qcn., influenzare qcn.
    novica je slabo vplivala na ljudi la notizia ha agito, inciso negativamente sulla gente
    vplivati na javno mnenje influenzare, suggestionare l'opinione pubblica, esercitare un influsso sull'opinione pubblica
  • vpotegníti (-em)

    A) perf. ritrarre, ritirare

    B) vpotegníti se (-em se) imperf. refl. ritirarsi, tirarsi dentro:
    polž se vpotegne v hišico la lumaca si ritira nel guscio
  • vprašáj (-a) m

    1. lingv. punto interrogativo

    2. pren. interrogativo, quesito; forse:
    gradnja druge atomske centrale je pod vprašajem la costruzione di una nuova centrale nucleare è in forse
  • vprašánje (-a) n

    1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
    postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
    zasuti z vprašanji bombardare di domande
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
    lit. retorično vprašanje domanda retorica

    2. questione, problema:
    manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
    vprašanje beguncev il problema dei profughi
    gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
    doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
    njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
    zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
    denar ni vprašanje non è problema di soldi
  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi
  • vpréči (vpréžem) | vprégati (-am) perf., imperf.

    1. attaccare (il tiro);
    vpreči skupaj apparigliare
    vpreči v jarem aggiogare
    vpreči, izpreči konja attaccare, staccare il cavallo

    2. pren. far lavorare (sodo); mobilitare; aggiogare:
    vpreči ljudi v delo far lavorare sodo la gente
    vpreči vse sile za uresničitev cilja mobilitare tutte le forze per il raggiungimento dello scopo
    vpreči koga v politiko aggiogare qcn. al carro della politica
  • vpréženost (-i) f attacco, aggiogamento; l'essere attaccati, aggiogati:
    pren. vpreženost v delo l'impegno del lavoro; pejor. il giogo, la corvée del lavoro
  • vpríčo prep.

    1. dinanzi a, al cospetto di, davanti a:
    ošteti koga vpričo vseh fare una lavata di capo a qcn. davanti a tutti

    2. a causa, per via di; dato, visto:
    vpričo položaja je bilo treba nekaj ukreniti data la situazione, bisognava fare qcs.
  • vráčati (-am) | vrníti (-em)

    A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
    vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
    vrniti obisk restituire una visita
    vrniti voščila contraccambiare gli auguri
    vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
    vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
    vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
    vračati zaupanje ridare fiducia
    vrniti komu moč restituire le forze
    šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
    vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
    vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
    vračati obisk rendere la visita, rivisitare
    vračati vabilo rinvitare
    vračati zaseženo imetje derequisire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
    spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

    B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
    vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
    vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
    vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
    ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
    rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
    PREGOVORI:
    priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa