vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.
1. penetrare, infiltrarsi:
skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura
2. invadere:
vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino
3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
vdirati vrata forzare, scassinare la porta
4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
Zadetki iskanja
- véčati1 (-am) imperf. ingrandire, ampliare, aumentare; esasperare, esacerbare:
večati cene aumentare i prezzi
večati zmedo esasperare la confusione - véčen (-čna -o) adj.
1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna
2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile
4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti
5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo - večér (-a) m
1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro
2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala
3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - večérja (-e) f cena:
kuhati večerjo preparare la cena
postreči z večerjo servire la cena
prirediti slavnostno večerjo dare una cena
hladna, mrzla večerja cena fredda
rel. zadnja večerja Ultima cena - večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
kvalificirana večina maggioranza qualificata
tiha večina maggioranza silenziosa
večina dneva la maggior parte del giorno
v večini primerov nella maggioranza dei casi
večina molči i più tacciono - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - védno adv. sempre; knjiž. ognora:
vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi - vedríti (-ím)
A) imperf.
1. ripararsi:
vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto
2. rasserenare, tranquillare:
pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo
B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi - véja (-e) f
1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato
2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia
3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna
4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali
5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri - vékomaj adv.
1. sempre, per sempre:
rel. biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen essere dannato per sempre
2. pren.
od vekomaj da sempre
3. eternamente, ininterrottamente, perpetuamente:
tam je vekomaj pomlad là è una perpetua primavera - veličína (-e) f
1. grandezza; grandiosità; statura:
veličina človeka la grandezza, la statura di un uomo
veličina (veličastnost)
načrtov la grandiosità dei progetti
2. pren. pl. i grandi:
športne veličine i grandi dello sport - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - véliki (-a -o)
A) adj.
1. (določna oblika od velik)
Velika Britanija Gran Bretagna
Aleksander Veliki Alessandro Magno
Peter Veliki Pietro il Grande
2.
velika potreba feci, defecazione, evacuazione
iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
lov. velika divjad selvaggina grossa
soc. velika družina grande famiglia
fiz. velika kalorija chilocaloria
bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
šol. velika matura esame di maturità
anat. velika medenica grande bacino
kem. velika molekula macromolecola
šport. velika nagrada gran premio
velika plošča disco microsolco
mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
šah. velika rokada arrocco lungo
rel. velika sobota Sabato Santo
muz. veliki boben grancassa
zool. veliki danec danese, grande danese, alano
trg. veliki ducat grossa
rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
bot. veliki koren inula (Inula)
zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
veliki mara marà (Dolichotis australis)
veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
veliki orient (masonska loža) Grande oriente
rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
anat. veliki simpatik ortosimpatico
lingv. veliki stavek periodo
zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
rel. veliki svečenik gran sacerdote
zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
rel. veliki teden settimana santa
zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
astr. Veliki voz Orsa maggiore
hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
film. veliki zaslon grande schermo
rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
veliko mesto metropoli
B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
na veliko trgovati commerciare all'ingrosso - velíko adv.
1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
imeti veliko drv avere molta legna
imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato
2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
pot je veliko krajša la strada è molto più corta - velikóst (-i) f grandezza, grossezza; dimensione, proporzione:
velikost stavbe la grandezza di un edificio
velikost predmeta grossezza di un oggetto
velikost črk grandezza dei caratteri
velikost kazni durata della pena - veljáti (-ám) imperf.
1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova
5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo - veljávnost (-i) f
1. validità, valore, vigore:
veljavnost zakona la validità di una legge
2. autorevolezza, prestigio
3. qualità, importanza - vênček (-čka) m
1. dem. od venec piccola corona, coroncina, piccola ghirlanda:
rel. rožni venček coroncina, rosario
šalj. izgubiti venček perdere la verginità
2. muz. pot-pourri
3. nekdaj festa danzante - ventíl (-a) m valvola (tudi ekst., elektr.); pl. ventili valvolame;
odviti, priviti ventil svitare, avvitare la valvola
satira je družbeni ventil la satira è una valvola sociale; muz. (pri trobilih) valvola a pistone
strojn. iglasti ventil valvola a spillo
izpušni, sesalni ventil valvola di scarico, di aspirazione
kotni ventil valvola ad angolo
redukcijski ventil valvola di riduzione
tlačni ventil valvola di mandata
varnostni ventil valvola di sicurezza
zaporni ventil valvola di chiusura, di arresto