Franja

Zadetki iskanja

  • vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

    1. penetrare, infiltrarsi:
    skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

    2. invadere:
    vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

    3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
    tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
    vdirati vrata forzare, scassinare la porta

    4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
    v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
    vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
  • véčati1 (-am) imperf. ingrandire, ampliare, aumentare; esasperare, esacerbare:
    večati cene aumentare i prezzi
    večati zmedo esasperare la confusione
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • večérja (-e) f cena:
    kuhati večerjo preparare la cena
    postreči z večerjo servire la cena
    prirediti slavnostno večerjo dare una cena
    hladna, mrzla večerja cena fredda
    rel. zadnja večerja Ultima cena
  • večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
    dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
    absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
    kvalificirana večina maggioranza qualificata
    tiha večina maggioranza silenziosa
    večina dneva la maggior parte del giorno
    v večini primerov nella maggioranza dei casi
    večina molči i più tacciono
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • védno adv. sempre; knjiž. ognora:
    vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
    priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
    reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
    za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
    denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
  • vedríti (-ím)

    A) imperf.

    1. ripararsi:
    vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto

    2. rasserenare, tranquillare:
    pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo

    B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi
  • véja (-e) f

    1. ramo:
    veja ozeleni il ramo verdeggia
    odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
    goste, košate veje rami folti, frondosi
    biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
    živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

    2. ramo, diramazione:
    železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

    3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
    avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
    stranska veja ramo laterale
    sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

    4. branca:
    razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

    5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
    pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
    pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
    pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
    agr. ogrodne veje rami maestri
  • vékomaj adv.

    1. sempre, per sempre:
    rel. biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen essere dannato per sempre

    2. pren.
    od vekomaj da sempre

    3. eternamente, ininterrottamente, perpetuamente:
    tam je vekomaj pomlad là è una perpetua primavera
  • veličína (-e) f

    1. grandezza; grandiosità; statura:
    veličina človeka la grandezza, la statura di un uomo
    veličina (veličastnost)
    načrtov la grandiosità dei progetti

    2. pren. pl. i grandi:
    športne veličine i grandi dello sport
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • véliki (-a -o)

    A) adj.

    1. (določna oblika od velik)
    Velika Britanija Gran Bretagna
    Aleksander Veliki Alessandro Magno
    Peter Veliki Pietro il Grande

    2.
    velika potreba feci, defecazione, evacuazione
    iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
    lov. velika divjad selvaggina grossa
    soc. velika družina grande famiglia
    fiz. velika kalorija chilocaloria
    bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
    šol. velika matura esame di maturità
    anat. velika medenica grande bacino
    kem. velika molekula macromolecola
    šport. velika nagrada gran premio
    velika plošča disco microsolco
    mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
    šah. velika rokada arrocco lungo
    rel. velika sobota Sabato Santo
    muz. veliki boben grancassa
    zool. veliki danec danese, grande danese, alano
    trg. veliki ducat grossa
    rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
    zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
    veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
    bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
    veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
    zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
    bot. veliki koren inula (Inula)
    zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
    veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
    veliki mara marà (Dolichotis australis)
    veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
    rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
    zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
    veliki orient (masonska loža) Grande oriente
    rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
    zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
    zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
    geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
    anat. veliki simpatik ortosimpatico
    lingv. veliki stavek periodo
    zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
    rel. veliki svečenik gran sacerdote
    zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
    rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
    rel. veliki teden settimana santa
    zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
    astr. Veliki voz Orsa maggiore
    hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
    bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
    film. veliki zaslon grande schermo
    rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
    veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
    veliko mesto metropoli

    B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
    sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
    na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
    na veliko trgovati commerciare all'ingrosso
  • velíko adv.

    1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
    imeti veliko drv avere molta legna
    imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
    takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
    pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
    pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

    2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
    pot je veliko krajša la strada è molto più corta
  • velikóst (-i) f grandezza, grossezza; dimensione, proporzione:
    velikost stavbe la grandezza di un edificio
    velikost predmeta grossezza di un oggetto
    velikost črk grandezza dei caratteri
    velikost kazni durata della pena
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • veljávnost (-i) f

    1. validità, valore, vigore:
    veljavnost zakona la validità di una legge

    2. autorevolezza, prestigio

    3. qualità, importanza
  • vênček (-čka) m

    1. dem. od venec piccola corona, coroncina, piccola ghirlanda:
    rel. rožni venček coroncina, rosario
    šalj. izgubiti venček perdere la verginità

    2. muz. pot-pourri

    3. nekdaj festa danzante
  • ventíl (-a) m valvola (tudi ekst., elektr.); pl. ventili valvolame;
    odviti, priviti ventil svitare, avvitare la valvola
    satira je družbeni ventil la satira è una valvola sociale; muz. (pri trobilih) valvola a pistone
    strojn. iglasti ventil valvola a spillo
    izpušni, sesalni ventil valvola di scarico, di aspirazione
    kotni ventil valvola ad angolo
    redukcijski ventil valvola di riduzione
    tlačni ventil valvola di mandata
    varnostni ventil valvola di sicurezza
    zaporni ventil valvola di chiusura, di arresto