Franja

Zadetki iskanja

  • stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
    povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri
  • stožíti se (-im se) perf. refl.

    1. commuoversi:
    ob spominih na mladost se mu je stožilo riandando con la memoria alla giovinezza si commosse

    2. sentire, provare nostalgia:
    stožiti se po domu provare nostalgia della casa nativa
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • strán

    A) adv. via:
    spoditi stran, iti stran cacciar via, andar via
    spraviti madeže stran eliminare, togliere (via) le macchie
    vreči stran buttar via
    mesto je kako uro stran la città dista da qui alcune ore
    misli so mu pogosto uhajale stran od knjige non poteva, non riusciva a concentrarsi sul libro
    to je stran vržen denar sono soldi buttati via

    B) strán inter. via, giù:
    stran odtod! via di qui!
    roke stran od tega denarja giù le mani da questo denaro!
  • stránka (-e) f

    1. polit. partito:
    ustanoviti stranko fondare un partito
    pristopiti k stranki, vpisati se v stranko aderire, iscriversi a un partito
    delavska, kmečka, meščanska, socialistična stranka partito dei lavoratori, agrario, borghese, socialista
    konservativna, napredna stranka partito conservatore, progressista
    desničarska, sredinska, levičarska stranka partito di destra, del centro, di sinistra
    množična stranka partito di massa
    vladna, opozicijska stranka partito di governo, di opposizione
    program, vodstvo stranke il programma, la direzione del partito

    2. trg. cliente, avventore, acquirente

    3. jur. parte:
    pogodbeni stranki le parti di un contratto
    nasprotni stranki le parti in causa
    tožeča, prizadeta stranka parte civile, parte lesa; attore, convenuto

    4. (stanovalec večstanovanjske hiše) inquilino, affittuario
  • strást (-í) f

    1. passione:
    popustiti, predati se strasti lasciarsi andare, abbandonarsi alla passione
    obvladovati strast dominare, controllare la passione
    neobrzdana, slepa strast passione incontrollata, cieca
    biti suženj, igrača strasti essere schiavo della, delle passioni
    zločin iz strasti delitto passionale

    2. (močna želja po zadovoljevanju spolne sle) passione:
    goreča, nepremagljiva strast passione ardente, irrefrenabile

    3. passione; pog. pallino:
    lovska, zbiralska strast il pallino della caccia, del collezionismo
    igralska strast la passione del gioco
    strast do glasbe melomania
  • strašíti (-ím) imperf.

    1. spaventare; impaurire, intimorire; pren. ekst. esserci:
    strašiti otroke z bavbavom spaventare i bambini col babau
    strašiti vrabce z zračno puško scacciare i passeri col flobert
    strašiti z vojno terrorizzare con la minaccia della guerra
    v kotu je strašila stara skrinja in un angolo c'era un vecchio cassettone

    2. impers.
    na gradu straši nel castello ci sono gli spiriti
  • strategíja (-e) f voj. strategia (tudi ekst.):
    uporabiti strategijo bliskovite vojne applicare la strategia della guerra lampo
    strategija ekonomskega pritiska la strategia delle pressioni economiche
  • stráža (-e) f guardia; sentinella; vedetta; knjiž. veletta:
    telesna straža guardia del corpo, guardia personale
    obalna straža guardia costiera
    obmejna straža guardia confinaria
    biti, stati na straži essere di guardia, di sentinella; montare la guardia
    menjavati se na straži fare il cambio della guardia
    dnevna, nočna straža guardia diurna, notturna
    častna straža guadia d'onore
    finančna straža guardia di finanza
    voj. mrtva straža avamposto
    hist. narodna straža guardia nazionale, civica
    obhodna straža ronda
    prednja straža avanguardia
  • stráženje (-a) n guardia, custodia:
    straženje ujetnikov la custodia dei prigionieri
  • strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

    A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
    strditi vodo v led congelare l'acqua
    pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

    B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
    lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
    na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • strél (-a) m

    1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
    strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
    strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
    strel iz topa cannonata, colpo di cannone
    strel z lokom frecciata
    strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
    strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
    pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

    2. šport. tiro; calcio; cannonata:
    kazenski strel calcio di punizione
    strel v vrata, na gol tiro in porta
    strel z glavo tiro di testa
    strel čez ramo rovesciata
    strel iz kota calcio d'angolo, corner
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strel v prazno colpo a vuoto
    lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
    lov., voj. milostni strel colpo di grazia
    šport. štartni strel segnale di partenza
  • stréljati (-am) imperf.

    1. sparare, far fuoco; tirare:
    streljati v tarčo sparare a segno
    streljati v zrak sparare in aria
    streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
    streljati s šibrami sparare con pallini
    streljati v rafalih sparare a raffica
    streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
    tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
    streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
    streljati divjad sparare alla selvaggina
    streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
    streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
    streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
    šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

    2. pren.
    streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

    3. šport. tirare:
    streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro
  • strésanje (-a) n sballottamento, scrollamento, scotimento, tentennata, tremore:
    stresanje z glavo scrollata del capo
    stresanje drobtin s prta lo scuotere le molliche dalla tovaglia
    stresanje šal il raccontare barzellette
    stresanje slabe volje, jeze na koga lo sfogare il malumore, la rabbia su qcn.
  • stréti (strèm) perf.

    1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
    streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

    2. pren. spezzare, annientare:
    streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

    3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
    bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

    4. agr. scotolare (il lino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
    pren. streti okove spezzare le catene
    pren. streti trd oreh rompere un osso duro
    pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
    streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.
  • stŕgan (-a -o) adj. strappato, stracciato, rotto:
    govoriti kakor strgan dohtar avere la parlantina sciolta
    PREGOVORI:
    žlahta je strgana plahta parenti — mal di denti
  • stŕgati1 (-am) imperf.

    1. raschiare; grattare; grattugiare; obrt. scuffinare:
    strgati rjo raschiare la ruggine
    gastr. strgati sir grattugiare, grattare il formaggio

    2. stridere; scricchiolare:
    pren. strgati korenček fare marameo, fare sberleffi
    metal. strgati zarobke sbavare
    strgati živalsko kožo scorticare