plémstvo (-a) n
1. nobiltà; aristocrazia:
fevdalno plemstvo nobiltà feudale
pren. finančno plemstvo alta finanza, nobiltà del denaro
2. nobili
Zadetki iskanja
- plés (-a) m
1. danza, ballo:
petje in ples canti e balli
latinskoameriški plesi danze latino-americane
standardni plesi danze standard
ljudski, španski plesi danze popolari, spagnole
trebušni ples danza del ventre
bojni ples danza di guerra
ples v maskah ballo in maschera
2. (skladba) danza:
Slovanski plesi Antonina Dvořaka Danze slave di Antonin Dvořak
3. (prireditev) ballo, festa danzante:
ples v maskah ballo in maschera
4. (ritmično gibanje živali) danza:
čebelji ples danza delle api
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. ples z meči danza delle spade
um. mrtvaški ples danza macabra
med. svetega Vida ples ballo di S. Vito - plésen (-sni) f
1. muffa:
kruh je zelen od plesni il pane ha preso la muffa
2. bot. muffa:
siva plesen botrite, muffa grigia (Botrytis)
krušna plesen muffa del pane (Mucor mucedo)
kamemberska plesen penicillio (Penicillium Camemberti)
krompirjeva plesen peronospora delle patate
čopasta plesen muffa a pennello - plín (-a) m
1. kem. gas:
razredčiti, stisniti, utekočiniti plin rarefare, comprimere, liquefare il gas
plini, tekočine, trdne snovi gas, liquidi, solidi
gorljivi, strupeni plini gas infiammabili, tossici
naravni, umetni plin gas naturale, artificiale
kurilni, svetilni plin gas da riscaldamento, per illuminazione, illuminante
bojni plini gas da combattimento, asfissianti
izpušni plin gas di scappamento, di scarico
kuhati na plinu cucinare a gas
račun za plin bolletta del gas
uhajanje plina fuga di gas
2. fiziol. gas:
črevesni plini gas intestinali; evf. venti
3. avt. gas:
pritisniti na plin dare gas, premere l'acceleratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
inertni plin gas inerte
jamski plin gas delle miniere
lesni plin gas di legno
voj. solzilni plin gas lacrimogeno - pljúča (pljúč) n pl. anat. polmoni; vet. coratella:
med. kaverna v pljučih caverna polmonare
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
med. vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
med. osluškovanje pljuč auscultazione dei polmoni
med. železna pljuča polmone d'acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gozdovi so pljuča pokrajine le foreste sono i polmoni del paese
izhropsti pljuča sputare i polmoni
zavpiti na vsa pljuča gridare a tutta forza - plôšča (-e) f
1. lastra, piastra; pannello; tavola; teh. quadro:
kovinska, marmorna, steklena plošča lastra metallica, di marmo, di vetro
nagrobna plošča lastra tombale, lapide
mizna plošča piano della tavola
fotografska plošča lastra (fotografica)
brzokuhalna plošča piastra a riscaldamento rapido
(grelna) plošča kuhalnika piastra del fornello
steklokeramična plošča piano di cottura in vetroceramica
les. iverna plošča pannello di masonite
les. panelna, vezana plošča pannello truciolare, pannello di compensato
avt. armaturna plošča cruscotto
tisk. cinkova plošča lastra di zinco per offset
ledena plošča lastra di ghiaccio
elektr. akumulatorska plošča piastra di accumulatore
teh. razdelilna, komandna, instrumentna plošča quadro di distribuzione, di manovra, portastrumenti
hist. dvanajstere plošče le dodici tavole
bibl. plošče božjih zapovedi le tavole della legge
igre plošča za damo damiere
elektr. plošča za stičnike morsettiera
fot. ploščo izpostaviti svetlobi impressionare la lastra (fotografica)
2.
gramofonska plošča disco grammofonico, fonografico
velika plošča (disco) long play, (disco a) 33 giri
mala plošča (disco a) 45 giri
3. grad. piastra di cemento armato
4. gastr. piatto:
ribja plošča piatto di pesce
5. zool.
navadna plošča passera di mare (Pleuronectes platessa) - plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna - plóvba (-e) f navt.
1. navigazione; traversata:
čezoceanska, rečna plovba navigazione transoceanica, fluviale
plovba okrog sveta circumnavigazione del globo, della Terra; periplo della Terra
dolga plovba, obalna plovba grande, piccolo cabotaggio
kapitan dolge plovbe capitano di lungo corso
linijska plovba navigazione di linea
prosta, tramperska plovba navigazione (tramp)
plovba čez Atlantik la traversata dell'Atlantico
plovba proti vetru orzata, prueggio
plovba z jadrnico veleggiata
2. ekst. (družba) società di navigazione - pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - poánta (-e) f punto; accento, rilievo:
socialna poanta romana l'accento sociale del romanzo - pobóčje (-a) n geogr. versante, declivio, fianco, pendio, china, costa; spiovente:
pobočje hriba fianchi del monte
zahodno, vzhodno pobočje il versante occidentale, orientale
spustiti se po pobočju scendere per la china - počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.
1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
evf. tukaj počiva ... qui giace...
počivati v miru riposare in pace
2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
počivati na lovorikah riposare sugli allori
pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
stroji počivajo le macchine sono ferme
3. (biti, ležati) riposare, posare:
otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
PREGOVORI:
nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli - pod prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo
5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero
6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera
7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età
5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche
6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua
8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli
9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato - podáljšanje (-a) n allungamento, prolungamento; proroga; rinnovo:
podaljšanje roka za prijavo proroga del termine della denuncia
podaljšanje roka za prijavo na tekmovanje proroga del termine delle iscrizioni alla gara
muz. podaljšanje glasu tenuta - podáljšati (-am) | podaljševáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. allungare, prolungare; rinnovare; protrarre:
podaljšati počitnice prolungare le vacanze
podaljšati rok prolungare un termine
podaljšati pogodbo rinnovare il contratto
2. differire, prorogare:
podaljšati veljavnost potnega lista prorogare la validità del passaporto
B) podaljšáti se (-am se) | podaljševáti se (-újem se) allungarsi, prolungarsi, protrarsi - podóba (-e) f
1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
zaobljubljena podoba immagine votiva
nabožne podobe immagini sacre
oljnata podoba quadro a olio
lastna podoba autoritratto
podoba v romanih personaggio del romanzo
2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti
3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
pesniška podoba fantasma poetico
domišljijska podoba immagine fantastica
ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie - podolgovàt (-áta -o) adj. oblungo, bislungo:
podolgovata preproga guida
gastr. podolgovata štruca kruha ciriola
podolgovati del (česa) fusto - podpóra (-e) f
1. appoggio, sostegno, rincalzo, puntello:
lesne, kovinske podpore v rudniku i sostegni di legno, di metallo nella miniera
2. aiuto, soccorso, sussidio, sovvenzione:
prejemati podporo percepire un sussidio
3. pren. aiuto, appoggio, sostegno:
imeti, uživati podporo ljudstva avere, godere dell'appoggio del popolo
dajati podporo prizadevanju appoggiare, sostenere gli sforzi
dati moralno podporo dare appoggio morale - podpovpréčen (-čna -o) adj. sotto la media, più che mediocre:
podpovprečna teža otroka peso del bambino sotto la media
podpovprečen film una pellicola più che mediocre - podŕtje (-a) n demolizione; abbattimento; crollo;
povodenj je povzročila podrtje mostu l'alluvione provocò il crollo del ponte