Franja

Zadetki iskanja

  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • orgán (-a) m

    1. anat., zool., bot. organo:
    govorni organi organi della favella, della parola
    slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
    spolni organi genitali
    gibalni organi organi della locomozione
    bot. vegetativni organi organi vegetativi

    2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
    izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
    preiskovalni organ organo investigativo
    upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
    državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
    pravosodni organi (sodstvo) magistratura

    3. časn. (glasilo) organo:
    Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. cevasti organi organi tubulari
    notranji organi organi interni
    zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
    biol. krvotvorni organi organi emopoietici
  • oródje (-a) n

    1. attrezzo, arnese, utensile; strumento:
    kovinsko, leseno orodje arnese, attrezzo metallico, di legno
    čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje arnesi del calzolaio, del falegname, del muratore
    poljedelsko, vrtnarsko orodje arnesi, attrezzi agricoli, per giardiniere
    pisalno, šivalno orodje strumenti per scrivere, per cucire
    operacijsko orodje strumenti chirurgici
    arheol. kamnito orodje untensili di pietra
    neolitsko orodje utensili neolitici, del neolitico
    šport. telovadno orodje attrezzi ginnici

    2. strumento (tudi pejor.):
    biti orodje usode essere lo strumento del destino
  • ós (-í) f

    1. teh. asse:
    fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
    prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
    os motorja asse del motore

    2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
    zemeljska os asse terrestre
    glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
    os cestišča asse stradale

    3. hist.
    os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
    sile osi le forze dell'asse
    polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
    bot. cvetna os cima dello stelo
    fiz. glavna os asse centrale
    min. kristalografska os asse cristallografico
    mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
    mat. simetrijska os asse di simmetria
    žel. vodilna os asse sterzante
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • osébnost (-i) f

    1. personalità, individualità:
    biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa

    2. personaggio:
    vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
    legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
    gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese

    3. psiht. personalità:
    ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
    disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità

    4. polit.
    kult osebnosti culto della personalità
  • osénčen (-a -o) adj. oscurato, offuscato; in ombra; ombreggiato; sfumato:
    um. osenčeni del scuro
  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • osŕčje (-a) n

    1. anat. regione cardiaca, pericardio

    2. pren. (središče) centro, cuore; folto; interno:
    mestno osrčje centro cittadino
    osrčje gozda folto del bosco
    osrčje ladje l'interno della nave

    3. (bistvo, jedro) sostanza, essenza, nucleo:
    osrčje problema l'essenza del problema
  • osrédnji (-a -e) adj. centrale; principale, primo, capitale, dominante, massimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osrednji del zgradbe, govora il corpo di un palazzo, del discorso
    hidr. osrednji kanal collettore
    pren. osrednji motiv fulcro
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostáli (-a -o) adj.

    1. rimasto; sopravissuto

    2. rimanente, restante, altro:
    (v osmrtnicah) žalujoči ostali i familiari (del defunto)
  • ostánek (-nka) m

    1. resto, residuo, rimanente:
    ostanek denarja il resto dei soldi
    ostanek dneva il resto della giornata

    2. pl. ostanki (deli celote, ki ne obstaja več) resti:
    ostanki grajskega obzidja i resti della cinta del castello

    3. pl. ostanki (kar se ne porabi) avanzi, rimasugli; pezze, scampoli; fondo, surplus:
    ostanki od kosila avanzi del pranzo
    tekstilni ostanki scampoli, pezze

    4. resti mortali, cadavere, salma; knjiž. spoglie

    5. mat. resto, avanzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    destilacijski ostanek residuo della distillazione
    pal. fosilni ostanki resti fossili
    arheol. ostanki paleolitika resti del paleolitico
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • oválnost (-i) f ovale:
    ovalnost obraza l'ovale del volto
  • ôvca (-e) f

    1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
    ovca bleja, beketa la pecora bela
    čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
    pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
    krotek kot ovca docile come un agnello
    zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
    garjava ovca pecora rognosa
    karakul ovca karakul
    merino ovca pecora merino
    vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

    2. pren. pecora; pavido:
    vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
    razbežati se kot ovce scappare come le pecore
    biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
    pren. črna, garjava ovca pecora nera
    pejor. ovce pecorame
  • ovóhati (-am) | ovohávati (-am) perf., imperf. annusare, fiutare (tudi ekst.):
    pren. prvič ovohati smodnik ricevere il battesimo del fuoco
  • ovójnica (-e) f

    1. busta:
    pisemska ovojnica busta (da lettera)
    mesečna ovojnica busta paga
    pren. modra ovojnica bustarella

    2. bot., anat. involucro; tunica, albuginea; guaina:
    kitna, mišična, sklepna ovojnica guaina tendinea, legamento muscolare, guaina articolatoria
    plodova ovojnica amnio
    anat. ovojnica moda, klitorisa albuginea del testicolo, della clitoride
    biol. celična ovojnica membrana cellulare

    3. mat. inviluppo di una famiglia di curve

    4. vet. (pasja trakulja) echinococco
  • ovrátnik (-a) m

    1. obl. colletto; collare

    2. collare, guinzaglio:
    ovratnik s kraguljčki sonagliera

    3. med.
    mavčni ovratnik ingessatura del collo
  • oznáčba (-e) f indicazione; designazione, definizione; caratteristica; segno distintivo, contrassegno:
    geogr. označba krajev in razdalj indicazione delle località e delle distanze
    osnovna označba nekega časa la caratteristica principale di un periodo
    muz. dinamična označba segno dinamico
    muz. interpretacijska označba segno interpretativo
    vet. označba živali s tetoviranjem, z žigom contrassegno del bestiame mediante tatuaggio, marchio