ôreh1 (-éha) m
1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere
2. obrt. (orehov les) noce
Zadetki iskanja
- orgán (-a) m
1. anat., zool., bot. organo:
govorni organi organi della favella, della parola
slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
spolni organi genitali
gibalni organi organi della locomozione
bot. vegetativni organi organi vegetativi
2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
preiskovalni organ organo investigativo
upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
pravosodni organi (sodstvo) magistratura
3. časn. (glasilo) organo:
Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. cevasti organi organi tubulari
notranji organi organi interni
zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
biol. krvotvorni organi organi emopoietici - oródje (-a) n
1. attrezzo, arnese, utensile; strumento:
kovinsko, leseno orodje arnese, attrezzo metallico, di legno
čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje arnesi del calzolaio, del falegname, del muratore
poljedelsko, vrtnarsko orodje arnesi, attrezzi agricoli, per giardiniere
pisalno, šivalno orodje strumenti per scrivere, per cucire
operacijsko orodje strumenti chirurgici
arheol. kamnito orodje untensili di pietra
neolitsko orodje utensili neolitici, del neolitico
šport. telovadno orodje attrezzi ginnici
2. strumento (tudi pejor.):
biti orodje usode essere lo strumento del destino - ós (-í) f
1. teh. asse:
fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
os motorja asse del motore
2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
zemeljska os asse terrestre
glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
os cestišča asse stradale
3. hist.
os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
sile osi le forze dell'asse
polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
bot. cvetna os cima dello stelo
fiz. glavna os asse centrale
min. kristalografska os asse cristallografico
mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
mat. simetrijska os asse di simmetria
žel. vodilna os asse sterzante - oséba (-e) f
1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite
2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi
3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona
4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato - osébnost (-i) f
1. personalità, individualità:
biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa
2. personaggio:
vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese
3. psiht. personalità:
ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità
4. polit.
kult osebnosti culto della personalità - osénčen (-a -o) adj. oscurato, offuscato; in ombra; ombreggiato; sfumato:
um. osenčeni del scuro - osnóven (-vna -o) adj.
1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base
2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale
3. elementare:
osnovna šola scuola elementare
4. di base, essenziale
5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto - osŕčje (-a) n
1. anat. regione cardiaca, pericardio
2. pren. (središče) centro, cuore; folto; interno:
mestno osrčje centro cittadino
osrčje gozda folto del bosco
osrčje ladje l'interno della nave
3. (bistvo, jedro) sostanza, essenza, nucleo:
osrčje problema l'essenza del problema - osrédnji (-a -e) adj. centrale; principale, primo, capitale, dominante, massimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osrednji del zgradbe, govora il corpo di un palazzo, del discorso
hidr. osrednji kanal collettore
pren. osrednji motiv fulcro - ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca - ostáli (-a -o) adj.
1. rimasto; sopravissuto
2. rimanente, restante, altro:
(v osmrtnicah) žalujoči ostali i familiari (del defunto) - ostánek (-nka) m
1. resto, residuo, rimanente:
ostanek denarja il resto dei soldi
ostanek dneva il resto della giornata
2. pl. ostanki (deli celote, ki ne obstaja več) resti:
ostanki grajskega obzidja i resti della cinta del castello
3. pl. ostanki (kar se ne porabi) avanzi, rimasugli; pezze, scampoli; fondo, surplus:
ostanki od kosila avanzi del pranzo
tekstilni ostanki scampoli, pezze
4. resti mortali, cadavere, salma; knjiž. spoglie
5. mat. resto, avanzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
destilacijski ostanek residuo della distillazione
pal. fosilni ostanki resti fossili
arheol. ostanki paleolitika resti del paleolitico - otròk (-ôka) m
1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare
2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire
3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero - oválnost (-i) f ovale:
ovalnost obraza l'ovale del volto - ôvca (-e) f
1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi
2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame - ovóhati (-am) | ovohávati (-am) perf., imperf. annusare, fiutare (tudi ekst.):
pren. prvič ovohati smodnik ricevere il battesimo del fuoco - ovójnica (-e) f
1. busta:
pisemska ovojnica busta (da lettera)
mesečna ovojnica busta paga
pren. modra ovojnica bustarella
2. bot., anat. involucro; tunica, albuginea; guaina:
kitna, mišična, sklepna ovojnica guaina tendinea, legamento muscolare, guaina articolatoria
plodova ovojnica amnio
anat. ovojnica moda, klitorisa albuginea del testicolo, della clitoride
biol. celična ovojnica membrana cellulare
3. mat. inviluppo di una famiglia di curve
4. vet. (pasja trakulja) echinococco - ovrátnik (-a) m
1. obl. colletto; collare
2. collare, guinzaglio:
ovratnik s kraguljčki sonagliera
3. med.
mavčni ovratnik ingessatura del collo - oznáčba (-e) f indicazione; designazione, definizione; caratteristica; segno distintivo, contrassegno:
geogr. označba krajev in razdalj indicazione delle località e delle distanze
osnovna označba nekega časa la caratteristica principale di un periodo
muz. dinamična označba segno dinamico
muz. interpretacijska označba segno interpretativo
vet. označba živali s tetoviranjem, z žigom contrassegno del bestiame mediante tatuaggio, marchio