shruméti (-ím) perf. muoversi sferragliando, rombando:
plaz shrumi s hriba la valanga precipita rombando a valle
Zadetki iskanja
- signoríja (-e) f hist. signoria:
beneška signorija la signoria della Serenissima - sigúrnost (-i) f pog.
1. sicurezza, certezza
2. (zanesljivost) affidabilità
3. (prepričanost) certezza; decisione
4. ekst. sicurezza; garanzia:
sigurnost skrivališča la sicurezza del nascondiglio - sijájen (-jna -o) adj.
1. lucido, brillante; smagliante, sfolgorante:
sijajna površina pohištva la superficie lucida dei mobili
2. ekst. meraviglioso, splendido
3. (zelo uspešen, učinkovit) magnifico, strepitoso:
sijajen uspeh un successo strepitoso
4. pren. ottimo, eccellente, bravissimo:
sijajen tovariš un ottimo compagno
sijajen stilist un eccellente stilista
napraviti sijajen vtis fare un figurone
sijajna zmaga trionfo
sijajna oprema grande apparato - sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno - sikstínski (-a -o) adj. um.
Sikstinska kapela la Cappella Sistina - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - silovítost (-i) f forza, empito, veemenza, impeto; violenza:
silovitost strasti la forza, l'empito della passione - simbolizírati (-am) imperf., perf. simboleggiare, raffigurare, prefigurare, significare:
golob simbolizira mir la colomba simboleggia la pace - simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
mat. simetrija lika simmetria della figura piana
simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
arhitektonska simetrija simmetria architettonica
razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
biol. radialna simetrija simmetria raggiata
min. zrcalna simetrija simmetria speculare - simfoníja (-e) f
1. muz. sinfonia:
Beethovnova deveta simfonija la nona (sinfonia) di Beethoven
2. (ubranost, skladnost) armonia:
simfonija zvokov, barv armonia di voci, colori - simplónski (-a -o) adj. geogr. del Sempione:
simplonski predor la galleria del Sempione - simulírati (-am) imperf., perf.
1. (hliniti) simulare, fingere; dissimulare:
simulirati bolezen, nosečnost simulare una malattia, la gravidanza
2. teh. simulare - síniti (-em) perf.
1. brillare, risplendere; manifestarsi; trasparire:
izza oblakov je sinila luna da dietro alle nubi risplendette la luna
v očeh ji se sinila groza nei suoi occhi trasparve l'orrore
siniti v glavo venir da pensare, avere una folgorazione, un'intuizione
2. pren. risplendere (libertà, felicità e sim.) - sípati (-am)
A) imperf.
1. versare
2. spargere, cospargere:
sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina
3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto
4. piovigginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
sipati denar sperperare, scialacquare soldi
sipati odgovore z rokava sparare le risposte
B) sípati se (-am se) imperf. refl.
1. smottare, cedere, franare
2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro) - siréna2 (-e) f sirena:
tuljenje siren il richiamo delle sirene
alarmna sirena sirena d'allarme
tovarniška sirena la sirena della fabbrica - sírup (-a) m sciroppo:
javorjev sirup sciroppo d'acero
sirup proti kašlju sciroppo contro la tosse
sirup iz granatnega jabolka granatina - sìt (síta -o)
A) adj.
1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo
2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.
3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco
B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno - sítiti (-im)
A) imperf. saziare, satollare, sfamare
B) sítiti si (-im si) imperf. refl. calmare, placare:
sititi si lakoto calmare la fame