Franja

Zadetki iskanja

  • jábolko (-a) n

    1. melo, pomo

    2. bot.
    granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata

    3. pog. anat.
    Adamovo jabolko pomo d'Adamo

    4. (okrogel predmet) pomo:
    jabolko pri palici pomo del bastone

    5. anat. (pogačica) rotula
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
    pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
    agr. prinčevo jabolko renetta
    vladarsko jabolko globo imperiale
    bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
    bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
  • jákost (-i) f forza, potenza (tudi ekst.); grado:
    jakost potresa, vetra forza del terremoto, del vento
    jakost ohladitve grado di raffreddamento
    jakost volje forza di volontà
    jakost udarca, trčenja forza d'urto, impatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. jakost električnega polja forza del campo elettrico
    jakost magnetnega polja forza magnetica
    jakot valovanja forza delle oscillazioni elettriche
    kem. jakost baze, kisline forza della base, dell'acido
    lingv. jakost glasu forza della voce
    meteor. jakost padavin intensità delle precipitazioni
  • jáma (-e) f

    1. fossa, buca:
    cesta je polna jam la strada è piena di buche

    2. grotta, caverna:
    kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
    geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

    3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
    apnena jama calcinaio
    gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
    kompostna jama fossa per la composta
    lužilna jama vasca di lisciviatura
    parilna jama vasca di vaporizzazione
    sušilna jama vasca di essicazione

    4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
    gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
    jama za sneg neviera

    5. (grob) fossa, tomba:
    izkopati jamo scavare la tomba
    spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

    6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
    jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
    jama hudodelstev focolaio del crimine

    7. lov. tana (del tasso, della volpe)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
    grad. gradbena jama scavo di fondazione
    ledena jama caverna ghiacciata
    livna jama forma (fossa) da fonderia
    avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
    suha jama caverna asciutta
    vodna jama caverna con corsi d'acqua
    volčja jama trappola per lupi
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
    pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto
  • Jánez (-a) m Giovanni:
    šalj. kranjski Janez sloveno; voj. (v stari Avstriji) soldato del 17o reggimento di fanteria
  • járem (-rma) m

    1. giogo; ekst. giogo (coppia di buoi aggiogati)

    2. pren. giogo, servitù;
    ječati pod jarmom gemere sotto il giogo
    rešiti se tujega jarma scuotere il giogo straniero
    zakonski jarem giogo maritale, matrimonio

    3. (drog za prenašanje bremena) giogo

    4. teh. (kratek močen prečni nosilec) traversa; avt. asse della ruota

    5. (gibljivi del jarmenika) telaio; (oglat okvir pri ročni žagi) telaio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. čelni jarem giogo frontale
    navt. krmilni jarem giogo del timone
  • jásnost (-i) f chiarezza, limpidezza; serenità, sereno; pren. trasparenza:
    jasnost neba serenità del cielo
    jasnost pojmov chiarezza dei concetti
  • jášek (-ška) m

    1. pozzetto, tombino

    2. (navpičen prostor, ki vodi v rudnik) pozzo

    3. (prostor v stavbi za dovajanje, odvajanje česa) pozzo; tromba; metal. tino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jašek za dvigalo pozzo dell'ascensore
    jašek za smeti tromba delle immondizie
    navt. izvozni jašek pozzo d'estrazione
    agr. jašek za seno pozzo del fieno
    pošta kabelski jašek pozzo dei cavi
    kletni jašek tromba della cantina
    avt. servisni (revizijski)
    jašek fossa di riparazione
    grad. sondažni jašek scavo della sonda
    svetlobni jašek lucernario
    mont. zračni jašek pozzo di areazione
    slepi jašek pozzo cieco
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jéd (-í) f

    1. pietanza, piatto, cibo:
    kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
    neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
    mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
    prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
    gastr. glavna jed piatto forte
    gotova jed piatto del giorno
    hladna jed piatto freddo
    jed po naročilu piatto su ordinazione
    mesnata jed pietanza di carne
    narodna jed specialità del luogo
    rel. postna jed cibo magro
    začetna jed (predjed) antipasto

    2. (uživanje hrane) il mangiare:
    biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente
  • jézero (-a) n

    1. lago:
    breg, dno, gladina jezera la riva, il fondo, la superficie del lago
    akumulacijsko, umetno, zajezitveno jezero lago artificiale
    geogr. Bohinjsko, Gardsko, Ženevsko jezero lago di Bohinj, di Garda (Benaco), di Ginevra (Lemano)
    dežela tisočih jezer il Paese dei mille laghi, la Finlandia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kraško jezero lago carsico
    ledeniško jezero lago glaciale
    obalno jezero lago costiero
    podzemeljsko jezero lago sotterraneo
    presihajoče jezero lago temporaneo
    vulkansko jezero lago vulcanico, craterico

    2. pren. (velika količina) lago:
    jezero solz lago di lacrime
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • káčji (-a -e) adj.

    1. di serpente, di vipera:
    kačji pik, ugriz morso di serpente
    kačji strup veleno di serpente
    kačje gnezdo nido di vipere (tudi pren.)
    kačja gibčnost pren. agilità del serpente

    2. zool.
    kačji pastir libellula (Libellula depressa)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kačji jezik lingua velenosa; bot. ofioglosso (Ophioglossum)
    bot. kačji les (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
    pog. šalj. kačja slina acquavite
    bot. kačja črešnja mezereo (Daphne mezereum)
    bot. kačja glava succiamele (Orobanche speciosa)
    bot. kačja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
    zool. kačje šilo nerofide (Nerophis ophidion)
    bot. kačji jezik albero del pane (Aretocarpus integrifolia)
    ekst. kačji lev la scorza del serpente
  • kák (-a -o) adj. quale, che:
    kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
    iz kakega kraja si? di che paese sei?
    da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
    kaka škoda zanj! che peccato per lui!
    kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo!
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • kakóvost (-i) f qualità:
    dobra, slaba kakovost izdelka buona, cattiva qualità del prodotto
  • kalíber (-bra) m voj., strojn. calibro:
    kaliber krogle, puške, topa il calibro del proiettile, del fucile, del cannone
    pren. politik velikega kalibra un politico di grosso calibro
  • kámen (-mna) m

    1. pietra, sasso; roccia:
    kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
    izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
    vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
    obdelovati kamen lavorare la pietra
    pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
    pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

    2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
    kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
    kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

    3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
    kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
    pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
    brusni kamen mola
    drobljeni kamen ghiaia, breccia
    hudičev kamen pietra medicamentosa
    kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
    kresilni kamen pietra focaia
    mejni kamen (mejnik) cippo di confine
    mlinski kamen pietra molare
    nagrobni kamen pietra sepolcrale
    napisni kamen lapide
    okrasni kamen pietra ornamentale
    pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

    4.
    drag kamen pietra preziosa
    poldrag kamen pietra semipreziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
    jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
    pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
    bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    spati kot kamen dormire come un macigno
    hist. knežji kamen pietra del principe
    kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
    rel. kropilni kamen acquasantiera
    rel. krstni kamen fonte battesimale
    med. ledvični kamen calcolo renale
    (tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
    vinski kamen gromma, tartaro
    rel. votivni kamen cippo votivo
    med. zobni kamen tartaro
    med. zolčni kamen calcolo biliare
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • kámenček (-čka) m dem. od kamen sassolino, pietruzza, ciottolo; šol. lapis;
    kamenčki v rečnem produ ciottoli nel greto del fiume
    kamenčki v mozaiku le tessere del mosaico
    biol. ravnotežni kamenčki statoliti
    vžigalni kamenček pietrina
  • kanconjêr (-a) m lit. canzoniere:
    Petrarkov kanconjer il canzoniere del Petrarca
  • kápusen (-sna -o) adj. zool.
    kapusna muha mosca del cavolo (Chortophila brassicae)