jábolko (-a) n
1. melo, pomo
2. bot.
granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata
3. pog. anat.
Adamovo jabolko pomo d'Adamo
4. (okrogel predmet) pomo:
jabolko pri palici pomo del bastone
5. anat. (pogačica) rotula
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
agr. prinčevo jabolko renetta
vladarsko jabolko globo imperiale
bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
Zadetki iskanja
- jákost (-i) f forza, potenza (tudi ekst.); grado:
jakost potresa, vetra forza del terremoto, del vento
jakost ohladitve grado di raffreddamento
jakost volje forza di volontà
jakost udarca, trčenja forza d'urto, impatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. jakost električnega polja forza del campo elettrico
jakost magnetnega polja forza magnetica
jakot valovanja forza delle oscillazioni elettriche
kem. jakost baze, kisline forza della base, dell'acido
lingv. jakost glasu forza della voce
meteor. jakost padavin intensità delle precipitazioni - jáma (-e) f
1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche
2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia
3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione
4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera
5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba
6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine
7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto - Jánez (-a) m Giovanni:
šalj. kranjski Janez sloveno; voj. (v stari Avstriji) soldato del 17o reggimento di fanteria - járem (-rma) m
1. giogo; ekst. giogo (coppia di buoi aggiogati)
2. pren. giogo, servitù;
ječati pod jarmom gemere sotto il giogo
rešiti se tujega jarma scuotere il giogo straniero
zakonski jarem giogo maritale, matrimonio
3. (drog za prenašanje bremena) giogo
4. teh. (kratek močen prečni nosilec) traversa; avt. asse della ruota
5. (gibljivi del jarmenika) telaio; (oglat okvir pri ročni žagi) telaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. čelni jarem giogo frontale
navt. krmilni jarem giogo del timone - jásnost (-i) f chiarezza, limpidezza; serenità, sereno; pren. trasparenza:
jasnost neba serenità del cielo
jasnost pojmov chiarezza dei concetti - jášek (-ška) m
1. pozzetto, tombino
2. (navpičen prostor, ki vodi v rudnik) pozzo
3. (prostor v stavbi za dovajanje, odvajanje česa) pozzo; tromba; metal. tino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jašek za dvigalo pozzo dell'ascensore
jašek za smeti tromba delle immondizie
navt. izvozni jašek pozzo d'estrazione
agr. jašek za seno pozzo del fieno
pošta kabelski jašek pozzo dei cavi
kletni jašek tromba della cantina
avt. servisni (revizijski)
jašek fossa di riparazione
grad. sondažni jašek scavo della sonda
svetlobni jašek lucernario
mont. zračni jašek pozzo di areazione
slepi jašek pozzo cieco - jàz (mêne)
A) pron.
1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno
2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego - jéd (-í) f
1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto
2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente - jézero (-a) n
1. lago:
breg, dno, gladina jezera la riva, il fondo, la superficie del lago
akumulacijsko, umetno, zajezitveno jezero lago artificiale
geogr. Bohinjsko, Gardsko, Ženevsko jezero lago di Bohinj, di Garda (Benaco), di Ginevra (Lemano)
dežela tisočih jezer il Paese dei mille laghi, la Finlandia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kraško jezero lago carsico
ledeniško jezero lago glaciale
obalno jezero lago costiero
podzemeljsko jezero lago sotterraneo
presihajoče jezero lago temporaneo
vulkansko jezero lago vulcanico, craterico
2. pren. (velika količina) lago:
jezero solz lago di lacrime - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - káčji (-a -e) adj.
1. di serpente, di vipera:
kačji pik, ugriz morso di serpente
kačji strup veleno di serpente
kačje gnezdo nido di vipere (tudi pren.)
kačja gibčnost pren. agilità del serpente
2. zool.
kačji pastir libellula (Libellula depressa)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kačji jezik lingua velenosa; bot. ofioglosso (Ophioglossum)
bot. kačji les (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
pog. šalj. kačja slina acquavite
bot. kačja črešnja mezereo (Daphne mezereum)
bot. kačja glava succiamele (Orobanche speciosa)
bot. kačja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
zool. kačje šilo nerofide (Nerophis ophidion)
bot. kačji jezik albero del pane (Aretocarpus integrifolia)
ekst. kačji lev la scorza del serpente - kák (-a -o) adj. quale, che:
kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
iz kakega kraja si? di che paese sei?
da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
kaka škoda zanj! che peccato per lui!
kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo! - kàkor
A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri
B) konj.
I.
1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate
2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella
3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore
4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso
5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua
6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico
II. (v odvisnih stavkih)
1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi
2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo
3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza
4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti
5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori
6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda - kakóvost (-i) f qualità:
dobra, slaba kakovost izdelka buona, cattiva qualità del prodotto - kalíber (-bra) m voj., strojn. calibro:
kaliber krogle, puške, topa il calibro del proiettile, del fucile, del cannone
pren. politik velikega kalibra un politico di grosso calibro - kámen (-mna) m
1. pietra, sasso; roccia:
kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
obdelovati kamen lavorare la pietra
pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
pren. gluh kakor kamen sordo come una campana
2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore
3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
brusni kamen mola
drobljeni kamen ghiaia, breccia
hudičev kamen pietra medicamentosa
kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
kresilni kamen pietra focaia
mejni kamen (mejnik) cippo di confine
mlinski kamen pietra molare
nagrobni kamen pietra sepolcrale
napisni kamen lapide
okrasni kamen pietra ornamentale
pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di
4.
drag kamen pietra preziosa
poldrag kamen pietra semipreziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
spati kot kamen dormire come un macigno
hist. knežji kamen pietra del principe
kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
rel. kropilni kamen acquasantiera
rel. krstni kamen fonte battesimale
med. ledvični kamen calcolo renale
(tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
vinski kamen gromma, tartaro
rel. votivni kamen cippo votivo
med. zobni kamen tartaro
med. zolčni kamen calcolo biliare
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte - kámenček (-čka) m dem. od kamen sassolino, pietruzza, ciottolo; šol. lapis;
kamenčki v rečnem produ ciottoli nel greto del fiume
kamenčki v mozaiku le tessere del mosaico
biol. ravnotežni kamenčki statoliti
vžigalni kamenček pietrina - kanconjêr (-a) m lit. canzoniere:
Petrarkov kanconjer il canzoniere del Petrarca - kápusen (-sna -o) adj. zool.
kapusna muha mosca del cavolo (Chortophila brassicae)