Franja

Zadetki iskanja

  • cílj (-a) m

    1. meta; traguardo:
    cilj potovanja meta del viaggio
    šport. prvi priteči skozi cilj tagliare per primo il nastro d'arrivo, raggiungere primo il traguardo

    2. (tarča) bersaglio:
    streljanje v cilj tiro al bersaglio

    3. ekst. scopo, fine, obiettivo, mira:
    postaviti si visoke cilje proporsi obiettivi ambiziosi, mire ambiziose
    ne zbirati sredstev za dosego cilja tentare ogni mezzo per raggiungere lo scopo
    strateški cilj obiettivo strategico
  • cóna (-e) f zona:
    voj. brezatomska cona zona denuclearizzata
    okupacijska cona zona occupata
    operativna cona zona di operazioni
    ekon. prosta carinska cona zona franca
    hist. cona A Svobodnega tržaškega ozemlja zona A del Territorio Libero di Trieste
    pren. kulturne cone sfera, settore della cultura
  • čár (-a) m knjiž. incanto, fascino, bellezza:
    čar zvezdnega neba l'incanto del cielo stellato
    ženski čari grazie, bellezze muliebri
    razkazovati svoje čare ostentare le proprie grazie
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • časopís (-a) m

    1. giornale; corriere; gazzetta:
    brati, izdajati časopis leggere, stampare un giornale
    naročiti se na časopis abbonarsi a un giornale
    jutranji, večerni časopis giornale del mattino, della sera
    športni časopis giornale sportivo, gazzetta dello sport
    stenski časopis giornale murale; dazebao, tazebao

    2. (revija) rivista; periodico:
    ilustrirani, leposlovni, modni časopis rivista illustrata, letteraria, di moda
  • část (-í) f

    1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
    veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
    biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
    gre za mojo čast ne va del mio onore
    (kot vljudnostna fraza)
    čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
    'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
    omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
    delati čast komu fare onore a qcn.
    jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

    2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
    izkazati komu čast onorare qcn.
    storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
    šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
    pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

    3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
    izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • čebrìč (-a) m

    1. bigonciolo, tinello; bagnarola; tinozza

    2. gost. secchiello:
    čebrič z ledom secchiello del ghiaccio
  • čebúlica (-e) f

    1. dem. od čebula cipollina

    2. bot. cipolla, bulbo:
    tulipanova čebulica bulbo del tulipano

    3. anat. bulbo:
    dlačna, lasna čebulica bulbo pilifero

    4. bot.
    dvolistna morska čebulica scilla (Scilla bifolia)
  • čeljúst (-i) f

    1. anat. mascella:
    spodnja, zgornja čeljust mascella inferiore, superiore
    pog. pren. dobiti jih po čeljusti buscarle per aver chiacchierato troppo

    2. pren. pejor. chiacchierone, ciarlatano, parolaio

    3. teh. mascella, ganascia (della tenaglia, morsa); šport. staffa (sci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. drobilne čeljusti ganasce del frantoio
    avt. zavorne čeljusti ganasce del freno
  • čêlo (-a) n

    1. anat. fronte; pren. faccia:
    gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
    nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
    voj. s čelom levo! front'a sinist!

    2. (sprednji del skupine) testa; testata:
    biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di

    3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)

    4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)

    5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. nadvratno čelo timpano
    geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio
  • čéšpljev (-a -o) adj.

    1. di susino:
    češpljev kapar cocciniglia del prugno

    2. di, della susina; di susine:
    gastr. češpljevi cmoki gnocchi di susine
  • četrtlétje (-a) n trimestre:
    šol. redovalna konferenca ob koncu četrtletja scrutinio alla fine del trimestre
  • čéz1 adv.

    1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
    priti čez attraversare, passare di là

    2. (onkraj) di là, dall'altra parte

    3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
    možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čez in čez completamente, del tutto
    pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
    pog. dati, vreči čez vomitare
    pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
    pog. iti čez traboccare
    pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
    pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
    pog. delati na čez lavorare a forfait
  • čistílnica (-e) f

    1. (za čiščenje oblek):
    kemična čistilnica lavasecco, laboratorio di lavaggio a secco

    2. (obrat v tovarni):
    metal. livarska čistilnica reparto sbavatura
    čistilnica bombaža reparto pulitura del cotone
    čistilnica nafte, sladkorja raffineria di petrolio, di zucchero

    3. (stroj za čiščenje žita) pulitrice (del grano)
  • čítati (-am) imperf. ➞ prečitati

    1. leggere:
    znati čitati in pisati saper leggere e scrivere
    čitati na glas leggere ad alta voce

    2. (razumevati dogovorjene znake) leggere:
    čitati note leggere le note

    3. pren. leggere, comprendere, intuire:
    čitati z obraza, na obrazu leggere sul volto
    čitati misli leggere nel pensiero

    4. pren. (napovedovati) leggere:
    čitati usodo leggere nel libro del destino
  • článstvo (-a) n

    1. membri, soci

    2. qualità, titolo di membro:
    podeliti častno članstvo komu nominare qcn. membro onorario, insignire qcn. del titolo di membro onorario
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • čòp2 (čôpa) m (cof) nappa; fiocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lov. gamsov čop barba di camoscio
    arhit. (strešni) čop padiglione (del tetto)
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi