Franja

Zadetki iskanja

  • preudáren (-rna -o) adj. savio, assennato, riflessivo, provvido; misurato, posato:
    preudarna oseba persona riflessiva, sensata
    preudarno vedenje atteggiamento misurato
    preudarni poseg Državne banke je rešil gospodarstvo pred hudo krizo il provvido intervento della Banca Nazionale salvò l'economia dalla grave crisi
  • prisŕčen (-čna -o) adj.

    1. affettuoso, caloroso, cordiale, sentito:
    prisrčen človek una persona affettuosa
    prisrčna hvala! sentiti ringraziamenti
    prisrčne pozdrave! cordiali saluti!
    prisrčen sprejem accoglienza calorosa

    2. carino, grazioso, leggiadro:
    prisrčna deklica una bambina graziosa
  • prostóst (-i) f libertà:
    jur. odvzem prostosti privazione della libertà
    protipravni odvzem prostosti sequestro di persona
    omejitev prostosti restrizione della libertà
    na prostosti in libertà, a piede libero
    pustiti na prostost mettere in libertà, rilasciare
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • sédež (-a) m

    1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
    oblazinjen sedež sedia imbottita
    avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
    pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
    odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
    otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)

    2. sede, seggio:
    sedež podjetja la sede dell'impresa
    škofovski sedež sede, seggio episcopale
    sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale

    3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
    sedež v parlamentu seggio parlamentare
    ministrski sedež carica ministeriale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. katapultni sedež sedile eiettabile
    rel. apostolski sedež soglio pontificale
    Sveti sedež Santa Sede
    teh. sedež ventila sede della valvola
    rel. korski sedež stallo del coro
    igre sedež loterije ruota
  • spodóbiti se (-im se) imperf. refl. addirsi, attagliarsi, convenirsi; stare bene:
    tako vedenje se ne spodobi un atteggiamento che non si conviene
    ne spodobi se zehati na javnem mestu non sta bene sbadigliare in pubblico
    nalogo je opravil, kot se spodobi ha fatto il compito come si conviene
    človek, kot se spodobi un galantuomo, una persona perbene
    kosilo, kot se spodobi un pranzo abbondante
  • stán1 (-ú) m

    1. stato (civile):
    samski stan stato celibe, nubile
    vdovski stan stato vedovile
    zakonski stan stato coniugale

    2. (družbeni sloj) ceto, condizione; affare:
    meščanski stan ceto medio
    ljudje nizkega stanu gente di umile condizione
    oseba visokega, nizkega stanu persona di alto, di basso rango, di alto, di basso affare
    hist., soc. prvi, drugi, tretji stan prelati, nobiltà, borghesia (terzo stato)
    soc. četrti stan il quarto stato (proletariato)
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • tákten2 (-tna -o) adj. pieno di tatto, delicato:
    prijazen in takten človek una persona cordiale e piena di tatto
  • tánek (-nka -o)

    A) adj.

    1. sottile; esile, tenue:
    tanek kos kruha sottile fetta di pane
    tanek papir carta sottile
    tanka pločevina lamiera sottile
    tanek vrat collo sottile, esile
    tanek steber dima un esile filo di fumo

    2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
    tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

    3. (oster) fine:
    tanek sluh udito fine

    4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

    5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
    tanka megla una nebbia tenue, sottile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
    pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
    pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
    tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
    človek tankih misli persona penetrante, perspicace
    kozm. tanka koža pelle fine
    biol. tanka kutikula cuticola fine
    grad. tanek predelni zid sopramattone
    gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
    anat. tanko črevo intestino tenue

    B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
    tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
    pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
    pren. gre mu na tanko gli va male
  • trétji (-a -e)

    A) numer.

    1. terzo (3o, III):
    tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
    dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
    hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
    ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
    avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

    2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
    delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

    3. (pri dnevih v mesecu) tre:
    tretji februar il tre febbraio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
    tretji svet terzo mondo
    tretje življenjsko obdobje terza età
    rel. tretja božja oseba terza persona divina
    rel. tretji red terzo ordine
    rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
    tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
    polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
    hist. tretji rajh III Reich
    hist. tretji stan terzo stato
    lit. tretja oseba terza persona
    mat. tretja potenca terza potenza, cubo
    mat. tretji koren terza radice, radice cubica
    lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
    lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
    med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
    fot. tretji plan terzo piano
    tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

    B) trétji (-a -e) m, f, n
    voziti v tretji guidare in terza, con la terza
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
  • ugrabítev (-tve) f rapimento; knjiž. mitol. ratto; sequestro:
    ugrabitev letala dirottamento di un aereo
    ugrabitev osebe sequestro di persona
    mitol. ugrabitev Helene il ratto di Elena
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • ujémanje (-a) n accordo, concordanza, rispondenza; fusione:
    ujemanje stališč concordanza dei punti di vista
    ujemanje barv accordo di colori
    lingv. ujemanje stavčnih členov v spolu, številu, sklonu, osebi concordanza delle parti del discorso in genere, numero, caso, persona
  • véra (-e) f

    1. religione, fede, confessione:
    širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
    nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
    zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
    državna vera religione di stato
    judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
    rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
    kriva vera eresia
    prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
    vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

    2. religione, fede, culto:
    svoboda vere libertà di religione
    vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

    3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
    vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

    4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
    vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

    5. pren. fiducia:
    izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

    6. pren. (skupek načel, naukov) credo

    7. rel. (molitev) credo (apostolico)

    8. (v medmetni rabi)
    vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
    šalj. affè mia, affè di Dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
    učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
    to je mož vere è una persona degna di fiducia
  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai