róžica (-e) f
1.  dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
 gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
 zdravilne rožice erbe medicinali
 nabirati rožice cogliere fiori
2.  pren. donna giovane, graziosa
3.  (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
 rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
 pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
 pren. biti v rožicah essere alticcio
 (v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
 pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
 pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato
 Zadetki iskanja
-  sàj konj.
 1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
 poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
 2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
 pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
 saj je vendar otrok! ma è un bambino!
 3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
 saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
 4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
 torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
 saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
 5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
 ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
 boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
 pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
 saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
-  samó adv.
 I.
 1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
 poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
 2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
 mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
 samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
 3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
 oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
 4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
 samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
 samo noter, prosim! avanti, prego!
 samo tako naprej! avanti così!
 5. (izraža svarilo) ○:
 samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
 samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
 6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
 rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
 7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
 nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
 8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
 samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
 samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
 II. (v vezniški rabi)
 1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
 to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
 2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
 vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
 3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
 na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
 4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
 ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
 5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
 samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
 stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
 pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
-  sánjati (-am)
 A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
 ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
 sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
 vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
 B) sánjati se (-a se) impers.
 sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
 sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
 se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
 o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
-  sátan (-a) m
 1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
 pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo
 2. malvagio
 3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)
 4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
 da bi te satan! che il diavolo ti porti!
-  sékati (-am)
 A) imperf.
 1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
 gozd sekati na golo disboscare totalmente
 sekati glave decapitare, tagliare le teste
 2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
 cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia
 3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
 svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre
 4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
 veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
 s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici
 5. pog. sekati jo (iti) andare:
 sekati jo peš andare a piedi
 6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
 žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
 (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
 bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
 pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
 mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo
 B) sékati se (-am se) imperf. refl.
 1. stracciarsi (alle giunture)
 2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
 na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
 mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
-  sèm adv.
 1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
 poglej, pridi sem guarda, vieni qua
 2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
 sem gor quassù
 sem dol quaggiù
 pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua
 3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
 denar sem! qua i soldi!
 natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere
 4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
 že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute
 5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
 nihati sem in tja dondolarsi qua e là
 pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
 časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
 med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)
 6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
 vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
 pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
 tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene
-  skála1 (-e) f
 1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
 pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
 od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
 previsna skala roccia a strapiombo
 2. pren. roccia;
 skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
 načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
 jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
-  skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
 mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
 skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
 govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
 sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
 dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
 bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
 PREGOVORI:
 skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
-  skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
 to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
 skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella
-  skríti (skríjem) | skrívati (-am)
 A) perf., imperf. nascondere, celare, occultare:
 skriti dokumente, dragocenosti nascondere documenti, preziosi
 skriti na varno mettere al sicuro
 skriti roke v žepe mettere le mani in tasca
 skriti jok, smeh nascondere, celare il pianto, il riso
 skrivati resnico occultare la verità
 pren. skrivati glavo v pesek fare lo struzzo
 skrivati leta non mostrare gli anni
 B) skríti se (skríjem se) | skrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
 1. nascondersi, celarsi, occultarsi, defilarsi:
 skrivati se v gozdu, med drevjem nascondersi nel bosco, nel folto degli alberi
 vrh gore se je skril v oblake la cima della montagna è coperta dalle nubi
 sonce se je že skrilo il sole è già tramontato
 ko bi moral priznati svoja dejanja, se skriva za druge quando deve confessare le proprie malefatte, prende gli altri a propria scusa
 skriti se v brlog intanarsi
 v fantu se skrivajo talenti è un giovane molto dotato
 skrivati se pred soncem non esporsi al sole
 igre skrivati se fare, giocare a nascondino
-  slabó adv.
 1. male; poco:
 slabo spati dormire male
 slabo videti in slišati vedere e sentire male
 slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
 slabo končati finire malamente; male
 slabo zaslužiti guadagnare poco
 slabo poznati conoscere poco
 2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
 slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
 z očetom je slabo il padre sta male
 v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
 slabo mu gre gli affari vanno male
 pijača mi slabo dene il bere mi fa male
 pren. slabo kaže le cose si mettono male
 pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
 pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
 ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
 ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
-  slábše adv. peggio:
 slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare
-  smejáti se (sméjem se) imperf. refl.
 1. ridere:
 smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
 smejati se šalam ridere delle barzellette
 smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
 smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
 smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
 veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
 kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
 zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.
 2. pren. ridere; sorridere:
 sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
 prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
 pren. smejati se v brk sogghignare
 pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
 smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
 smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
 PREGOVORI:
 kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
-  smŕt (-i) f
 1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
 umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
 obsoditi na smrt condannare a morte
 koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
 pasti junaške smrti morire da eroe
 vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
 naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
 prerana smrt morte prematura
 bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
 bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto
 2. teschio, testa di morto;
 označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio
 3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
 alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale
 4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
 na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
 smrt mu je že za petami è prossimo a morire
 smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
 gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
 biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
 njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
 pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
 boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
 igrati se s smrtjo rischiare la morte
 pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
 biološka smrt morte biologica
 blaga smrt eutanasia
 star. črna smrt peste
 klinična smrt morte clinica
 rel. mučeniška smrt martirio
 šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
 PREGOVORI:
 dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
 dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
-  snésti (sném)
 A) perf. mangiare:
 snesti besedo rimangiarsi la parola
 tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
 iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
 ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui
 B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi
-  sónce (-a) n
 1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
 Sonce in Luna il Sole e la Luna
 Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
 sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
 lepa kot sonce bella come il sole
 jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
 sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
 vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
 pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
 kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
 biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
 majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
 2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
 to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
 3. pren.
 sonce svobode il sole della libertà
 sonce sreče il sole della felicità
 sonce upanja il sole della speranza
 4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
 ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
 5. pog.
 višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
 ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
 v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
 pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
 zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
 končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
 ne bo več gledal sonca morrà
 tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
 rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
 pojdi mi s sonca togliti dal sole
 sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
 pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
 nič lažjega pod soncem niente di più facile
 nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
 astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
 geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
 PREGOVORI:
 za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
-  sovrážnik (-a) | -ica (-e) m, f nemico (-a); avversario (-a):
 smrtni, zagrizen sovražnik nemico mortale, acerrimo
 osebni sovražnik nemico personale
 politični sovražnik avversario politico
 sovražnik nasilja nemico della violenza
 aids je še vedno naš največji sovražnik l'Aids è ancora il nostro peggior nemico
 tega ne bi storil niti najhujšemu sovražniku questo non lo farei nemmeno al mio peggior nemico
 sovražnik glasbe melofobo
 sovražnik cerkve anticristo, mangiapreti
 sovražnik novega misoneista
-  spustíti (-ím) | spúščati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. calare, abbassare, lasciar cadere;
 spustiti zapornice calare la chiusa
 spustiti sidro calare l'ancora
 spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata
 2. calare; navt. calumare; immettere:
 navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
 navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
 spustiti ladjo v vodo varare la nave
 spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza
 3. far entrare:
 spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
 spustiti naprej far passare
 4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
 spustiti cene abbassare i prezzi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
 pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
 spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
 spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
 spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
 spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
 spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
 vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
 spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.
 B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.
 1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
 temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
 spustiti se na tla scendere a terra
 spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
 spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
 aer. spuščati se v drsnem letu planare
 2. pren. calare, scendere:
 v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia
 3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
 spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
 spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
 spustiti se v boj gettarsi nella mischia
 spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
 spustiti se v jok mettersi a piangere
 spustiti se v pogovor attaccar discorso
 spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
 spustiti se v politiko darsi alla politica
 spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
 spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
 spustiti se na pot mettersi in cammino
 spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
 spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
 spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso
-  srájca (-e) f obl. camicia:
 bombažasta, svilena, volnena, najlonska srajca camicia di cotone, di seta, di lana, di nailon
 črtasta srajca camicia a righe
 karirasta srajca camicia a scacchi
 ruska srajca rubasca
 škrobljena srajca camicia inamidata
 spalna srajca camicia da notte
 srajca s kratkimi rokavi camicia a maniche corte
 srajce camiceria (per uomo, donna)
 tako je občutljiv za tujo stisko, da bi še srajco slekel è così sensibile al bisogno altrui che darebbe persino la camicia
 pog. biti, držati (skupaj) kot rit in srajca essere culo e camicia con qcn.
 polit. črne, rjave srajce camicie nere (fascisti), camicie brune (nazisti)
 šalj. ljubljanska srajca lubianese, lubianese patocco
 obl. safari srajca camicia sportiva
 hist. železna srajca cotta di maglia
 PREGOVORI:
 stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura