róžica (-e) f
1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori
2. pren. donna giovane, graziosa
3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato
Zadetki iskanja
- sàj konj.
1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!
3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere - samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea - sátan (-a) m
1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo
2. malvagio
3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)
4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
da bi te satan! che il diavolo ti porti! - sékati (-am)
A) imperf.
1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste
2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia
3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre
4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici
5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi
6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo
B) sékati se (-am se) imperf. refl.
1. stracciarsi (alle giunture)
2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane - sèm adv.
1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua
2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua
3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere
4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute
5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)
6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene - skála1 (-e) f
1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo
2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi - skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa - skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella - skríti (skríjem) | skrívati (-am)
A) perf., imperf. nascondere, celare, occultare:
skriti dokumente, dragocenosti nascondere documenti, preziosi
skriti na varno mettere al sicuro
skriti roke v žepe mettere le mani in tasca
skriti jok, smeh nascondere, celare il pianto, il riso
skrivati resnico occultare la verità
pren. skrivati glavo v pesek fare lo struzzo
skrivati leta non mostrare gli anni
B) skríti se (skríjem se) | skrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. nascondersi, celarsi, occultarsi, defilarsi:
skrivati se v gozdu, med drevjem nascondersi nel bosco, nel folto degli alberi
vrh gore se je skril v oblake la cima della montagna è coperta dalle nubi
sonce se je že skrilo il sole è già tramontato
ko bi moral priznati svoja dejanja, se skriva za druge quando deve confessare le proprie malefatte, prende gli altri a propria scusa
skriti se v brlog intanarsi
v fantu se skrivajo talenti è un giovane molto dotato
skrivati se pred soncem non esporsi al sole
igre skrivati se fare, giocare a nascondino - slabó adv.
1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco
2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano - slábše adv. peggio:
slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare - smejáti se (sméjem se) imperf. refl.
1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.
2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo - smŕt (-i) f
1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto
2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio
3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale
4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre - snésti (sném)
A) perf. mangiare:
snesti besedo rimangiarsi la parola
tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui
B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi - sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole - sovrážnik (-a) | -ica (-e) m, f nemico (-a); avversario (-a):
smrtni, zagrizen sovražnik nemico mortale, acerrimo
osebni sovražnik nemico personale
politični sovražnik avversario politico
sovražnik nasilja nemico della violenza
aids je še vedno naš največji sovražnik l'Aids è ancora il nostro peggior nemico
tega ne bi storil niti najhujšemu sovražniku questo non lo farei nemmeno al mio peggior nemico
sovražnik glasbe melofobo
sovražnik cerkve anticristo, mangiapreti
sovražnik novega misoneista - spustíti (-ím) | spúščati (-am)
A) perf., imperf.
1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata
2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza
3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare
4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.
B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare
2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia
3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso - srájca (-e) f obl. camicia:
bombažasta, svilena, volnena, najlonska srajca camicia di cotone, di seta, di lana, di nailon
črtasta srajca camicia a righe
karirasta srajca camicia a scacchi
ruska srajca rubasca
škrobljena srajca camicia inamidata
spalna srajca camicia da notte
srajca s kratkimi rokavi camicia a maniche corte
srajce camiceria (per uomo, donna)
tako je občutljiv za tujo stisko, da bi še srajco slekel è così sensibile al bisogno altrui che darebbe persino la camicia
pog. biti, držati (skupaj) kot rit in srajca essere culo e camicia con qcn.
polit. črne, rjave srajce camicie nere (fascisti), camicie brune (nazisti)
šalj. ljubljanska srajca lubianese, lubianese patocco
obl. safari srajca camicia sportiva
hist. železna srajca cotta di maglia
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura