Franja

Zadetki iskanja

  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • múzičen (-čna -o) adj. musicale:
    muzičen človek una persona musicale
    redko muzična vzgoja educazione musicale
  • nadárjen (-a -o) adj. pieno di talento, dotato, portato, capace:
    nadarjen za jezike, za matematiko dotato per le lingue, la matematica
    nadpovprečno, povprečno nadarjen človek persona molto dotata, mediocremente dotata
    biti nadarjen za umetnost, biti glasbeno nadarjen avere il genio dell'arte, avere attitudine per la musica
  • nedostópen (-pna -o) adj.

    1. inaccessibile, incomprensibile; insensibile

    2. scontroso, scostante, impraticabile, inabbordabile; inavvicinabile; pog. abbottonato:
    nedostopna oseba persona impraticabile, inabbordabile
  • neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
    dati neprave podatke fornire false generalità
    lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
    piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
    obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
    neprava svila seta artificiale
    nepravi biseri perle false
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
    nepravi ulomek frazione impropria
    anat. neprava rebra costole false, mendose
    lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
    biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
    lingv. neprava pripona suffisoide
    zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)
  • nezanesljív (-a -o) adj. non affidabile, poco affidabile; ekst. incerto; infido, malfido, inattendibile:
    nezanesljiv človek persona malfida, inaffidabile
  • nezaželèn (-êna -o) adj.

    1. indesiderato, indesiderabile, malaccetto; knjiž. inauspicato;
    nezaželena oseba persona indesiderabile

    2. disadatto, inopportuno

    3. spiacevole
  • neznôsen (-sna -o) adj.

    1. insopportabile, intollerabile, insostenibile, insoffribile, micidiale, pestilenziale:
    neznosna bolečina dolore insostenibile
    neznosen človek persona insopportabile

    2. pren. pessimo, disadatto
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • podóba (-e) f

    1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
    zaobljubljena podoba immagine votiva
    nabožne podobe immagini sacre
    oljnata podoba quadro a olio
    lastna podoba autoritratto
    podoba v romanih personaggio del romanzo

    2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
    zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

    3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
    pesniška podoba fantasma poetico
    domišljijska podoba immagine fantastica
    ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
    nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
    pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
    dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
    biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
    hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
    rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
    rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie
  • poizvédeti (-vém) | poizvedováti (-újem) perf., imperf. procurarsi, prendere informazioni (su, circa); investigare, informarsi (circa, su); documentarsi (su):
    poizvedoval je med znanci, če ga je kdo videl si informò tra i conoscenti se qualcuno l'avesse visto
    poizvedovati o kom inquisire su una persona, richiedere notizie di qcn.
  • povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
    povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
    povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
    povedati na pamet dire a memoria
    povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
    česa ne poveš ma no
    pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
    pren. nos mi je povedal sentivo
    kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
    povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
    povedati v obraz dire in faccia
    povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
    povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
    bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
    PREGOVORI:
    greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
    povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • povozíti (-vózim) perf.

    1. investire, travolgere:
    povozil ga je avto è stato investito da un'auto

    2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
    človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
    življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
    šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere
  • povpréčen (-čna -o) adj.

    1. medio:
    povprečna hitrost, razdalja, višina velocità, distanza, altezza media
    šol. povprečna ocena media (dei voti)

    2. pejor. mediocre; ekst. tipo; passabile, scadente, rasoterra, tollerabile:
    povprečna inteligenca un'intelligenza mediocre
    soc. povprečen človek uomo massa; persona media, uomo medio; pejor. persona, uomo mediocre
    povprečni dohodek reddito tipo, medio

    3. redko (prečen) trasversale
  • práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
    pravni predpisi norme giuridiche
    pravna zgodovina storia del diritto
    šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
    pravna država stato di diritto
    pravna moč giudicato
    pravna napaka vizio giuridico
    pravna oseba persona giuridica
    pravna pomoč assistenza legale
    pravni interes interesse giuridico
    pravni naslednik erede legittimo
    pravni naslov riferimento giuridico
    pravni običaj consuetudine giuridica
    pravni posel negozio giuridico
    pravni pouk rimedio giuridico
    pravni red assetto giuridico
    pravni spor controversia, lite, causa, processo
    pravni strokovnjak uomo di legge
    pravni subjekt soggetto giuridico
    pravno dejstvo fatto giuridico
    pravno načelo massima giuridica
    pravno pravilo norma giuridica
    pravno razmerje rapporto giuridico
    pravno sredstvo mezzo legale
    pravno varstvo protezione giuridica
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)

    A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
    prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
    prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
    predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
    prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni

    B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
    na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero