prisodíti (-im) | prisójati (-am)
A)  perf., imperf.
1.  attribuire, dare:
 njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
 ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
 prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.
2.  jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
 prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
 prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione
3.  šport. fischiare, assegnare:
 sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore
B)  prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
 prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare
 Zadetki iskanja
-  príti (prídem) perf. ➞ prihajati
 1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
 priti v mesto venire in città
 vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario
 2.
 priti ven venire fuori, uscire
 priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
 priti na obisk venire a trovare qcn.
 priti na pomoč venire, correre in aiuto
 priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
 priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
 priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
 priti iz zemlje germogliare, spuntare
 priti v pristanišče venire in porto, approdare
 priti na mizo venire in tavola
 priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
 priti po koga venire a prendere qcn.
 priti na vrsto essere di turno, toccare
 priti na misel venire, saltare in mente
 priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
 priti do zaključka pervenire alla conclusione
 3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
 gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
 obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia
 4. (nastopiti) venire, arrivare;
 solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
 prišla je vročina è arrivato il caldo
 prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
 spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene
 5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
 kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
 izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
 to pride pod točko dve questo viene al punto due
 6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
 z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
 priti do prepričanja convincersi
 priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare
 7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
 v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba
 8. pog. priti na:
 na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
 koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?
 9. pog. priti pod:
 naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
 del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia
 10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
 radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
 priti z nekim vprašanjem domandare
 11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
 koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?
 12.
 priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
 priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
 priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
 priti do izraza essere evidente, chiaro
 priti k pameti mettere la testa a posto
 priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
 priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
 priti na dražbo essere messo all'incanto
 priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
 priti v poštev esser preso in considerazione
 pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
 priti v navado diventare abitudine
 impers. pog. priti slabo sentirsi male
 prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
 priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
 priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
 priti na grmado finire sul rogo
 priti na idejo ricordarsi, venire in mente
 priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
 priti na jezik dire
 pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
 priti na konja riuscire, essere a cavallo
 priti na tapeto venire discusso, trattato
 ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
 priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
 priti na oder essere messo in scena, rappresentato
 priti na beraško palico ridursi sul lastrico
 priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
 priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
 pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
 priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
 priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
 priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
 priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
 priti na slabše scapitarne
 priti na svet venire al mondo, nascere
 priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
 priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
 priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
 priti (čisto) ob pamet sragionare
 priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
 priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
 priti pred oči vedere, venire a portata di mano
 priti pred sodišče essere portato in tribunale
 priti v javnost divenire di dominio pubblico
 priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
 priti v leta invecchiare, essere vecchio
 priti v meso in kri diventare abitudine
 priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
 priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
 priti v pregovor divenire proverbiale
 priti v promet essere in vendita, in circolazione
 priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
 priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
 priti v zavest diventare coscienti di qcs.
 priti v zobe ljudem essere calunniato
 priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
 priti daleč aver successo, riuscire, farcela
 kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
 priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
 pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
 pren. priti naproti venire incontro
 ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
 pog. priti prav servire, venire a proposito
 pog. priti proč crepare
 priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
 pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
 priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
 pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
 rel. priti v nebesa andare in paradiso
 šport. priti v finale arrivare alle finali
 priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
 priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
 priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
 priti z zamudo arrivare in ritardo
 priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
 jur. priti (kot priča) comparire
 priča ni prišla il teste non è comparso
 priti na cilj giungere al traguardo
 priti na vrh raggiungere la vetta
 priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
 priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
 priti do česa venire in possesso di qcs.
 priti do resnice attingere alla verità
 priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
 priti do vrhunca culminare
 priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
 priti iz zapora uscire di prigione
 priti iz luknje sbucare
 priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
 pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
 priti na dan trapelare
 priti na misel sovvenire
 priti ob dober glas discreditarsi
 priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
 priti ob voljo svogliarsi
 priti po kaj prelevare
 priti prej anticipare; precorrere
 priti v pravem trenutku andare a fagiolo
 priti v stik contattare
 PREGOVORI:
 kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
 nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
 čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
-  prodájati (-am) | prodáti (-dám)
 A) imperf., perf.
 1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
 prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
 prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
 drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
 prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
 prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
 prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
 prodajati na debelo vendere all'ingrosso
 prodajati z izgubo vendere in perdita
 prodajati nazaj retrovendere
 prodajati s popustom scontare
 prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
 jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
 prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
 prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
 jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto
 2. pren.
 prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
 prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
 prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
 prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
 prodajati laži (lagati) mentire
 prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
 prodajati zijala starsene ozioso a guardare
 kožo drago prodati vendere cara la pelle
 prodati svojo čast vendere il proprio onore
 ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
 še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
 prodati koga sovražniku tradire qcn.
 prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
 bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
 kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
 toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire
 B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.
 1. vendersi
 2. prostituirsi
-  prosíti (prósim) imperf.
 1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
 prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
 prositi odpuščanja chiedere perdono
 prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
 prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
 prositi za besedo chiedere la parola
 prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
 prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
 rel. prositi za sprejem med novice postulare
 2. (v medmetni rabi)
 a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
 prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
 vozne listke, prosim biglietti, prego!
 b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
 'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
 boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
 (pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
 PREGOVORI:
 dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti
-  pŕst (-a) m
 1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
 iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
 tleskniti s prsti schioccare le dita
 debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
 prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
 odtisi prstov le impronte delle dita
 ozebline na prstih geloni
 držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
 dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
 zažvižgati na prste fischiare con le dita
 pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
 pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
 mali prst (mezinec) dito mignolo
 srednji prst (sredinec) dito medio
 testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
 v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
 2. (del rokavice) dito;
 rokavice z enim prstom manopole
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
 evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
 pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
 pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
 nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
 pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
 pren. opeči si prste scottarsi le dita
 pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
 pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
 pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
 pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
 pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
 pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
 pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
 pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
 stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
 pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
 pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
 pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
 pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
 ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
-  rábiti (-im)
 A) imperf.
 1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
 zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
 pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
 lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
 vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
 posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
 rabiti silo impiegare la forza
 rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
 spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
 pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
 2. ekst. servire; giovare; esser utile:
 noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
 3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
 kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
 4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
 da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
 otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
 B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
 tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
-  ràd (ráda -o) adj.
 1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
 ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
 2. rad bi (izraža željo osebka):
 rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
 domov bi rad vorrei andare a casa
 3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
 otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
 na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
 4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
 rada pleše le piace ballare
 zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
 kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
 5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
 to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
 pog. rada se gledata i due si vogliono bene
 pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
 pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
-  rájši | ráje
 A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
 (z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
 rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
 kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
 rajši imeti voler più bene
 otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
 ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!
 B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
 rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire
-  ravnáti (-ám)
 A) imperf. ➞ zravnati
 1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
 ravnati zemljo spianare il terreno
 med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
 obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
 pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.
 2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
 pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
 ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
 ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
 na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
 ravnati mačehovsko matrigneggiare
 ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
 ravnati nepošteno barare
 3. maneggiare, trattare:
 ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
 gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
 ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.
 B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
 ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
 ravnati se po zakonu rispettare le leggi
 ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
 pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
 voj. ravnaj se! allineamento!
-  razglédati se (-am se) | razgledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
 1. guardare (-si) intorno; perlustrare; orientarsi:
 splezal je na drevo, da bi se razgledal per orientarsi si arrampicò su un albero
 2. abituare la vista, cercar di vedere
 3. vedere, visitare; studiare:
 razgledati se po različnih deželah visitare vari paesi
 razgledati se po književnosti, filozofiji studiare la letteratura, la filosofia
 4. ispezionare, cercare:
 razgledati se po primernem zemljišču za igrišče cercare un terreno adatto per un campo di gioco
-  razkoráčiti (-im)
 A) perf. divaricare (le gambe)
 B) razkoráčiti se (-im se) perf. refl.
 1. divaricare le gambe
 2. piantarsi con fare prepotente:
 razkoračil se je sredi sobe, kot bi bila njegova si piantò in mezzo alla stanza come fosse stata sua
 3. pren. (postati oblasten, prevzeten) insuperbirsi, montare in superbia, ingagliardirsi
-  rêbro (-a) n
 1. anat. costola, costa:
 tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
 dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere
 2. gastr. costoletta
 3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
 krilno rebro centina alare
 4. tekst.
 rebra žameta le coste del velluto
 5. (podolgovat člen) costola:
 rebra radiatorja le costole del radiatore
 listna rebra le costole della foglia
 6. nareč. costa, pendio, declivio
 7. arhit. costolone
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. kazati rebra mostrare le costole
 pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
 pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
 bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
 strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
 anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti
-  rêči (rêčem)
 A) perf.
 1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
 otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
 ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
 pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
 rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
 naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
 ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così
 2. dire, suggerire, raccomandare:
 uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti
 3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
 rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere
 4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
 psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
 rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
 iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
 prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?
 5. (misliti, meniti) dire, pensare:
 kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente
 6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
 tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
 gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni
 7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
 rekel bi, da to ni res direi che non è vero
 ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
 kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere
 8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
 recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
 dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
 ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
 pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
 domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
 ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
 reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
 ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
 pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
 tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
 še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
 pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
 reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
 takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina
 B) rêči se (rêče se) perf. refl.
 1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
 gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'
 2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
 živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice
 3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
 to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
-  rés adv.
 1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
 to ni res (questo) non è vero
 kar je res, je res quel che è vero è vero
 2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
 tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
 tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
 (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
 ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?
 3. (izraža pridržek) vero:
 malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto
 4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
 res, predaleč je šel vero, ha esagerato
 saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera
 5. (v vezniški rabi) vero che:
 res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
 kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
-  révež (-a) m
 1. povero, bisognoso, indigente; squattrinato:
 pomagati revežem soccorrere gli indigenti
 2. pren. poveraccio, poverino;
 duševni revež povero di spirito
 PREGOVORI:
 če bi bil človek vedež, ne bi bil revež fammi indovino e ti farò ricco
-  róden (-dna -o) adj.
 1. (domač, rojsten) natale, nativo:
 rodni kraj villaggio nativo
 rodna gruda paese natio, patria
 2. vero:
 skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
 spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile
-  rodíti (-ím)
 A) perf., imperf.
 1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
 roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
 rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
 samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno
 2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
 nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno
 3. pren. procurare, portare, dare:
 tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
 pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
 bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
 PREGOVORI:
 kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio
 B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.
 1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
 rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
 roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
 roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
 roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
 roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella
 2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
 televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
 društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
 roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
 pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
 roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
 počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
 PREGOVORI:
 pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
-  rók (-a) m termine; scadenza:
 držati se rokov rispettare i termini
 določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
 podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
 plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
 članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
 dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
 šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
 trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
 čakalni rok tempo di attesa
 šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
 šol. izpitni rok sessione degli esami
 voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
 civilno služenje vojaškega roka servizio civile
-  rôka (-e) f
 1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
 dvigniti roko alzare la mano
 prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
 roke in noge le braccia e le gambe
 peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
 braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
 glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
 stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
 držati se za roko tenersi per mano
 mehke, negovane roke mani tenere, curate
 dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
 ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
 imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
 pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
 udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
 pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
 (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
 2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
 prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
 pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
 dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
 umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
 gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
 denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
 delo mu gre od rok lavora svelto
 kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
 imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
 narediti na hitro roko fare frettolosamente
 3. pren. (človek) mano:
 potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
 hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
 4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
 delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
 5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
 imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
 vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
 pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
 posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
 novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
 vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
 pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
 iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
 biti v dobrih rokah essere in buone mani
 6. (moč koga ali česa) mano:
 biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
 biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
 7.
 biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
 8. pren.
 biti od rok essere fuori mano
 9. pejor. zampa:
 roke dol! giù le zampe
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
 dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
 držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
 držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
 že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
 poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
 podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
 pog. položiti roko nase suicidarsi
 ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
 pren. umiti si roke lavarsene le mani
 izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
 živeti iz rok v usta campare alla giornata
 biti si na roko aiutarsi a vicenda
 iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
 denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
 pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
 ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
 vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
 pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
 prositi za njeno roko chiedere la sua mano
 nositi koga na rokah coccolare qcn.
 kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
 ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
 biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
 kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
 politika močne roke la politica della mano dura
 sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
 imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
 ostati praznih rok restare a mani vuote
 odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
 dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
 delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
 začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
 imeti zvezane roke avere le mani legate
 vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
 imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
 saj nimam deset rok ho solo due mani!
 če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
 vešča roka mano esperta
 roke kvišku! mani in alto!
 elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
 rel. polaganje rok imposizione delle mani
 teh. mehanična roka braccio meccanico
 PREGOVORI:
 roka roko umije una mano lava l'altra
 boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
-  rokáv (-a) m
 1. manica:
 zašiti rokave cucire le maniche
 potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
 kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
 tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
 kimono rokavi maniche a kimono
 zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
 stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
 govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera
 2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
 morski rokav braccio di mare
 mrtvi rokav acqua stagnante