Franja

Zadetki iskanja

  • zeló adv.

    1. molto, assai, tanto, oltremodo:
    zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
    zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

    2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
    zelo bogat molto ricco, ricchissimo
    zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
    zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
    zelo majhen piccolissimo
    zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
    zelo slab pessimo
    do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
    vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
    takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

    3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
    zelo tanek extrasottile
    zelo star stravecchio
    zelo kratek ultracorto
    zelo hiter ultrarapido
    zelo občutljiv ultrasensibile
    zelo vesel arcicontento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zelo mrzel siberiano
    zelo neurejen caotico
    zelo slab infimo
    zelo visok (cene) astronomico
  • goréčnost (-i) f zelo, fervore, ardore
  • prizadévnost (-i) f attenzione, cura, impegno, premura, solerzia, studio, zelo:
    strokovna, znanstvena prizadevanja impegno professionale, scientifico
  • stremljívost (-i) f zelo; ambizione
  • vnéma (-e) f ardore, fervore, impeto, impegno, zelo:
    lotiti se dela z veliko vnemo accingersi al lavoro con grande impegno
    prizadevati si z veliko vnemo prodigarsi con grande zelo
  • vnétost (-i) f zelo, ardore:
    delati v veliko vnetostjo lavorare con grande zelo
  • zainteresíranost (-i) f (zanimanje, navdušenost) interesse, interessamento; (prizadevnost) coinvolgimento; partecipazione; zelo
  • prizadévno adv. diligentemente, alacremente, con solerzia, con zelo
  • vnéto adv. appassionatamente, fervidamente, con zelo
  • apostólski (-a -o) adj. rel.

    1. apostolico, degli Apostoli:
    apostolska gorečnost zelo apostolico
    Apostolska dela Atti degli Apostoli
    apostolska vera credo apostolico

    2. (ki se nanaša na papeža, na apostolski sedež) apostolico:
    apostolski blagoslov benedizione apostolica
    apostolska nunciatura nunziatura apostolica
    apostolski sedež sede apostolica
    apostolski vizitator visitatore apostolico
  • bajè adv. sembra, si dice, a quanto si dice:
    baje je zelo bogat a quanto si dice, è ricchissimo
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bôksar (-ja) m

    1. šport. pugile:
    boksar težke kategorije massimo
    boksar z zelo močnim udarcem bombardiere

    2. tirapugni, pugno di ferro

    3. hist. boxer
  • dólgčas | dólg čas (-a, -ega -a) m

    1. noia, tedio, uggia:
    čutiti dolgčas annoiarsi
    biti (komu) zelo, neskončno dolgčas morire di noia
    biti dolgčas po kom sentire la mancanza di qcn., mancare
    pasti, prodajati dolgčas sentire, provare noia, tedio
    preganjati dolgčas ammazzare, vincere la noia

    2. (oseba, okolje, ki povzroča tako stanje) noia; noioso
  • drséti (-ím)

    A) imperf.

    1. scivolare

    2. (teči, polzeti) correre:
    po licih so mu drsele debele solze grosse lacrime gli correvano per il viso

    3. (drsajoč padati) cadere, sgocciolare (tudi ekst.):
    kaplje drsijo z vej gocce cadono dai rami

    4. pren.
    drseti v propad andare in rovina
    drseti v dolgove indebitarsi, andarsi indebitando

    B) drséti (drsí) imperf. impers. scivolare:
    na poledenelem pločniku zelo drsi sul marciapiede ghiacciato scivola
  • interesírati (-am)

    A) perf., imperf. interessare

    B) interesírati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. interessarsi;
    interesirati se za politiko interessarsi di, alla politica

    2. (prizadevati si, zavzemati se za) essere interessato a, adoperarsi per:
    naša država se zelo interesira za posodobitev cestnega omrežja il nostro Paese si adopera per ammodernare la rete stradale
  • kàkšenkrat adv. (kdaj pa kdaj, včasih) qualche volta, talvolta, a volte:
    dobički so kakšenkrat zelo veliki i profitti sono a volte altissimi
  • koníca (-e) f

    1. punta; estremità; terminazione; anat. cuspide:
    konica svinčnika punta della matita
    konica čevljev punta dele scarpe
    konica jezika punta della lingua
    jedrska konica testata nucleare
    konica zvonika freccia del campanile

    2. publ. ora di punta; massimo; apice:
    promet je v konicah zelo gost nelle ore di punta il traffico è intenso
    pri tem vozilu je konica 200 km na uro la macchina sviluppa una velocità massima di 200 chilometri orari
    prav v zadnjih delih je pisatelj dosegel svojo (kvalitetno) konico proprio nelle ultime opere lo scrittore è al suo apice
  • konvergénten (-tna -o) adj. convergente, che converge:
    mnenja so zelo konvergentna i pareri sono oltremodo convergenti, convergono
    biol. konvergentni razvoj organizmov sviluppo convergente degli organismi
    fiz. konvergentni žarki raggi convergenti
    mat. konvergentno zaporedje successione convergente
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva