Zadetki iskanja
- uro m zool. tur (Bos primigenius)
- orario
A) agg. (m pl. -ri) uren, na uro:
disco orario avto parkirna ura
paga oraria plača na uro
segnale orario znak za točno uro (na radiu)
B) m (pl. -ri) urnik; ura:
orario d'apertura začetek delovnega časa
orario di chiusura konec delovnega časa
l'orario dei treni železniški vozni red
essere in orario biti točen - aggiustare
A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
aggiustare un diverbio poravnati spor
aggiustare i conti pren. poravnati račune
aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
aggiustare il colpo dobro nameriti
aggiustare lo stomaco okrepčati se
B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)
1. najti zasilno bivališče
2. sporazumeti se, pogoditi se:
ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili - armeggiare v. intr. (pres. armeggio)
1. pren. kriliti z rokami; onegaviti, brkljati brez haska, mečkati:
armeggia da un'ora attorno ai fornelli že eno uro onegavi okrog štedilnika
2. pren. blesti, fantazirati, sanjariti
3. pren. spletkariti:
armeggiare in segreto na skrivaj spletkariti - cartellino m listek; kartica, karton; etiketa:
cartellino di presenza kartonček, kartica (ki ga zaposleni žigosajo ob prihodu in odhodu z dela)
cartellino orologio kartica za kontrolno uro - decidere*
A) v. tr. (pres. decido)
1. odločiti, odločati
2. skleniti, sklepati; razrešiti, reševati:
decidere una controversia rešiti spor
3. določiti, določati:
bisogna decidere l'ora della partenza treba je določiti uro odhoda
B) ➞ decidersi v. rifl. (pres. mi decido) odločiti, odločati se:
non decidersi mai biti vedno neodločen - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - fregare
A) v. tr. (pres. frego)
1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
fregare il pavimento ribati pod
fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
fregarsi gli occhi meti si oči
2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro
B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)
1. drgniti se:
fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga
2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar! - imprimere v. tr. (pres. imprimo)
1. vtisniti
2. natisniti (tudi pren.)
3. dajati hitrost; pognati, poganjati:
un motore che imprime la velocità di 200 km all'ora motor, ki požene, doseže hitrost 200 km na uro - marciare v. intr. (pres. marcio)
1. korakati, stopati, marširati
2. iti, hoditi, napotiti se; voziti:
il treno marcia a 120 all'ora vlak vozi 120 km na uro - oltre
A) avv.
1. onstran, preko:
andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
farsi oltre iti, stopiti naprej
2. dlje (časovno):
non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
essere oltre negli anni, nell'età biti v letih
B) prep.
1. onstran, prek, čez:
oltre la strada prek ulice, čez cesto
oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese
2. več kot (časovno):
aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro
3. poleg, povrh:
oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke
4.
oltre a razen - ora1 f
1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas
2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči
3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj
4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva) - quasi
A) avv.
1. skoraj; približno:
aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
quasi mai zelo redko
2. morda, verjetno:
direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel
3. kmalu; toliko, da ne:
quasi mi investiva kmalu bi me povozil
4. kot, kot da:
sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter
B) cong. kot da bi:
non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef - registrare v. tr. (pres. registro)
1. zapisati; zabeležiti; registrirati, vpisati v register:
registrare le nascite, le morti v register vpisati rojstva, smrti
registrare un veicolo (immatricolare) registrirati vozilo
2. zabeležiti, zaznati, poročati
3. posneti (zvok, sliko)
4. tehn. naravnati; nastaviti:
registrare un orologio naravnati uro - rimettere*
A) v. tr. (pres. rimetto)
1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe
2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine
3. vrniti, vračati
4. prepustiti, prepuščati
5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg
6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa
7. zavihati, zavihovati
8. odložiti, odlagati
9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček
10. izbruhati
B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)
1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela
2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo
3. prepustiti, prepuščati odločitev
4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad) - rompere*
A) v. tr. (pres. rompo)
1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!
2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico
3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje
4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)
5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor
B) v. intr.
1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)
2. vulg. nadlegovati; tečnariti
3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok
4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove
C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo - strada f
1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot
2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot
3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic
4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto
5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin
6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot
7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti
8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
/ 1
Število zadetkov: 17