Franja

Zadetki iskanja

  • fēsta f

    1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
    festa nazionale državni praznik
    celebrare la festa praznovati
    ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
    festa di famiglia družinski praznik
    festa di precetto relig. zapovedani praznik
    buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

    2. pog. rojstni dan; god:
    la festa delle matricole brucovanje

    3. prost dan:
    far festa prenehati delo; praznovati
    aver festa praznovati, biti prost, ne delati
    è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

    4. praznovanje, zabava:
    organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
    fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
    fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
    essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven
  • festività f

    1. (svečan) praznik:
    la festività di Natale božični praznik

    2. veselost
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • solennità f

    1. slovesnost, svečanost

    2. praznik
  • befana f

    1. pog. Sveti trije kralji, epifanija

    2. etnol. starka (ki obdaruje otroke za Svete tri kralje), Sredozimka (vzporednica Pehtre, Zlate babe)

    3. ekst. staruha, baba

    4. darila za praznik epifanije
  • maggiolata f pomladanska pesem; ekst. pomladanski praznik
  • sagra f

    1. relig. proščenje, žegnanje

    2. ekst. ljudski praznik
  • vulcanale m relig. hist. praznik boga Vulkana
  • azzimo

    A) agg. opresen, nekvašen

    B) m opresnik
    festa degli azzimi relig. praznik opresnih kruhov (v judovski tradiciji)
  • comandato agg.

    1. relig.
    festa comandata zapovedani praznik

    2. admin. dodeljen:
    professore comandato presso il ministero profesor, dodeljen na delo pri ministrstvu
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • natale

    A) agg.

    1. rojsten, roden; domači:
    giorno natale rojstni dan
    terra natale rojstni kraj, domovina

    2. otr.
    Babbo natale božiček

    B) m

    1. (natalizio) rojstni dan:
    natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
    festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan

    2.
    Natale relig. božič:
    albero di Natale božična jelka
    durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
    essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik

    3.
    natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor
  • nazionale

    A) agg.

    1. nacionalen, naroden; državen:
    lingua nazionale nacionalni jezik
    festa nazionale državni praznik
    inno nazionale državna himna
    bandiera nazionale državna zastava

    2. ekon., polit. naroden; domač:
    economia nazionale nacionalna ekonomija; domače gospodarstvo
    prodotti nazionali domači izdelki

    B) f

    1. šport državna reprezentanca

    2. (znamka italijanskih cigaret)
  • precētto

    A) m

    1. relig. zapoved:
    è di precetto zapovedano je
    festa di precetto zapovedani praznik

    2. nauk, predpis, norma

    3. nasvet, življenjsko pravilo

    4. voj. vpoklic

    B) agg. invar. voj.
    cartolina precetto obvestilo o vpoklicu
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • salmo m glasba psalm
    PREGOVORI: tutti i salmi finiscono in gloria preg. vsak praznik se konča s pojedino
Število zadetkov: 17