Franja

Zadetki iskanja

  • dopopranzo, dopopranzo

    A) avv. popoldan

    B) m invar. popoldne
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • prima1

    A) avv.

    1. poprej, predtem:
    bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
    le usanze di prima nekdanji običaji
    amici come prima prijatelji kot prej
    prima o poi prej ali slej

    2. pog. prej, hitreje:
    credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
    quanto prima kar najhitreje, čim prej

    3. najprej; prvič:
    prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

    B) prep.
    prima di pred (časovno, krajevno)
    prima di sera pred večerom, popoldne
    prima del bivio pred križiščem

    C) cong. prima di, prima che

    1. preden (časovno):
    prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
    bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
    prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

    2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
    prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
    si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal
  • sēi

    A) agg. šest

    B) m, f šest, šestica; šesti:
    oggi è il sei danes smo šestega
    le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
    giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
    prendere un sei šol. dobiti šestico
    tiro a sei vprega s tremi pari konj
  • sētte agg.; m, f invar.

    1. sedem:
    i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
    i sette sapienti sedem modrijanov
    avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
    chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
    portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

    2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
    giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
    il sette del mese sedmi v mesecu
    le sette del pomeriggio sedem popoldne
    prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

    3. šport sedmerka (vaterpolo)
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • tre

    A) agg.

    1. tri:
    il bambino ha tre anni otrok ima tri leta

    2. ekst. nekaj, malo:
    dire qcs. in tre parole kaj povedati v nekaj besedah
    non saper mettere insieme tre discorsi ne znati spraviti skupaj nekaj besed
    pensarci tre volte dobro kaj premisliti

    B) m; f

    1. tri; tretji; trojka:
    il tre febbraio tretji februar
    tre più tre fa sei tri in tri je šest
    prendere un tre šol. dobiti trojko
    le tre tri zjutraj; pog. tri popoldne
    e tre! zdaj pa še to!
    non c'è due senza tre v tretje gre rado

    2. igre trojka (igralna karta):
    il tre di picche pikova trojka
  • tredici

    A) agg. trinajst; trinajsti:
    un'opera in tredici volumi delo v trinajstih zvezkih
    oggi è il giorno tredici danes smo trinajstega
    sono le ore tredici ura je trinajst

    B) m; f (število) trinajst; trinajsti; trinajstica:
    le tredici trinajsta ura, ena popoldne
    nel '13 trinajstega leta (1813, 1913)
    fare, totalizzare un tredici zadeti trinajstico (na nogometni stavi)
    oggi è il tredici danes smo trinajstega
Število zadetkov: 8