Franja

buriana f

1. nareč. nevihta

2. pren. pog. trušč, zmešnjava:
fare buriana zganjati trušč

burrasca f

1. nevihta, vihar (zlasti na morju):
il mare è in burrasca morje je viharno
burrasca magnetica magnetni vihar

2. pren. pretres, vihra, viharni časi

fortuna f

1.
Fortuna mitol. Fortuna

2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva

3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo

4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

5. vihar, nevihta

fortunale m morski vihar, nevihta

procēlla f knjižno

1. vihar, nevihta

2. pren. ujma

tempēsta f

1. nevihta, vihar:
tempesta di mare morski vihar
tempesta magnetica fiz. magnetni vihar

2. nareč. toča:
c'è odor di tempesta pren. obeta se (mi, nam) graja, kregani bomo

3. pren. vihar; silovitost; ekst. toča:
la tempesta dei sentimenti čustvena vzburkanost
una tempesta di proiettili toča krogel

4. pren. veliko razburjenje, silna vznemirjenost; ekst. zmešnjava:
una tempesta in un bicchiere d'acqua vihar v kozarcu vode, veliko hrupa za nič

5. kulin. jušni valjčki

temporale³ m

1. nevihta, neurje

2. pren. šalj. hud prepir, spor

tropēa f južnoital. nevihta, vihar

vērno m redko

1. zima; pren. starost

2. zimski mraz

3. nevihta, vihar

grandinata f nevihta s točo; zapadla toča

dedurre^* v. tr. (pres. deduco)

1. izpeljati; izvesti, izvajati; sklepati:
dall'addensarsi delle nubi deduco che si avvicina un temporale po zbiranju oblakov sklepam, da se bliža nevihta

2. vzeti, jemati:
gli esempi sono dedotti dalla storia primeri so vzeti iz zgodovine

3. odvzeti, odbiti:
dedurre le spese dall'incasso stroške odbiti od iztržka