Franja

bambinesco agg. (m pl. -chi) slabš. otročji, naiven

candido agg.

1. bel, brez madeža

2. pesn. bleščeč, sijajen

3. čist, nedolžen

4. iskren, odkritosrčen, prostodušen

5. preprost, lahkoveren, naiven:
anima candida preprosta duša, naivnež

corrivo agg.

1. prenagljen; nepremišljen; popustljiv

2. naiven

crēdulo agg. lahkoveren; naiven

credulone

A) agg. lahkoveren, naiven

B) m (f -na) lahkovernež, lahkovernica, naivnež

grullo

A) agg.

1. bedast, neumen; naiven, lahkoveren:
fossi grullo! saj nisem neumen!

2. otrpel, otopel, počasen

B) m bedak, neumnež

ingēnuo

A) agg. naiven, prostodušen, neizkušen, neposreden; slabš. preprostega duha, omejen

B) m (f -ua) naivnež, naivnica; prostodušnež

innocēnte

A) agg. nedolžen; ekst. naiven

B) m, f

1. nedolžna oseba

2. ekst. otrok:
strage degli innocenti biblijsko pomor nedolžnih otrok

3.
innocenti pl. najdenčki (v sirotišnici)

minchione

A) agg. pog. bedast, naiven

B) m (f -na) bedak, tepec, naivnež, naivnica:
fare il minchione delati se neumnega
un minchione! sploh ne!, kje pa!

naïf tujka franc.

A) agg. invar. umet. naiven, primitiven

B) m, f invar. umet. slikar naivec; nedeljski slikar:
i naïf croati hrvaški naivci

sēmplice¹

A) agg.

1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo

2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

3. navaden, enostaven, lahek

4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi

5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!

6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak

8. jezik kratek

B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska

semplicione

A) agg. naiven, dobrodušen

B) m (f -na) naivnež, naivnica; dobrodušnež

semplicista¹

A) m, f (m pl. -ti) preprostež, naivnež

B) agg. (m pl. -ti) preprost, naiven; površen

semplicistico agg. (m pl. -ci) preprost, naiven; simplicističen

smaliziare

A) v. tr. (pres. smalizio) odpreti oči (komu)

B) ➞ smaliziarsi v. rifl. (pres. mi smalizio) postajati bolj prebrisan, manj naiven

celestiale agg. nebeški:
musica celestiale nebeška glasba; iron. zelo naiven, smrtno resen; ravnodušen

iēri

A) avv. včeraj:
l'altro ieri predvčerajšnjim
ieri a otto včeraj teden
da ieri a oggi v štiriindvajsetih urah; pren. v zelo kratkem času
nato ieri pren. neizkušen, naiven

B) m včeraj (tudi pren.):
le generazioni di ieri včerajšnji, mlajši rodovi

nascere^* v. intr. (pres. nasco)

1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi

nato

A) agg.

1. rojen:
nato cieco, muto slep, nem od rojstva
nato ieri naiven, zelen
nato morto mrtvorojen
nato per, a qcs. nadarjen za kaj
essere nato e sputato a qcn. biti komu na las podoben

2. (za označevanje dekliškega priimka)
Maria Rossi nata Bianchi Marija Rossi, rojena Bianchi

B) m (f -ta) otrok:
i nati durante la Rivoluzione otroci Revolucije

ōro m

1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta

2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

3. zlato rumena barva

4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti