appartare
A) v. tr. (pres. apparto) ločiti, oddeliti
B) ➞ appartarsi v. rifl. (pres. mi apparto) umakniti, umikati se, odstraniti se, oddaljiti se, izolirati se
Zadetki iskanja
- astrarre*
A) v. tr. (pres. astraggo)
1. abstrahirati, odmisliti, ločiti (v mislih):
astrarre l'universale dal particolare ločiti obče od posebnega
2. knjižno odvrniti, odvračati:
non devi astrarre la mente dal lavoro ne smeš odvračati misli od dela
B) v. intr. ne gledati (na kaj), ne upoštevati:
giudicare astraendo dalle apparenze soditi ne glede na videz - differenziare
A) v. tr. (pres. differēnzio)
1. razlikovati; ločiti, ločevati
2. mat. odvajati, diferencirati
B) ➞ differenziarsi v. rifl. (pres. mi differēnzio) razlikovati se; biti si različen:
le nostre idee si differenziano naša stališča se razlikujejo, so si različna - disciōgliere*
A) v. tr. (pres. disciōlgo)
1. knjižno razvezati, razpustiti (tudi pren.):
disciogliere i capelli razpustiti lase
2. knjižno ločiti, ločevati
3. stopiti
B) ➞ disciōgliersi v. rifl. (pres. mi disciōlgo)
1. topiti se
2. rešiti se (spon, vezi ipd.) - discollegare v. tr. (pres. discollego) ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati
- disgiungere* v. tr. (pres. disgiungo) ločiti, ločevati
- disingranare v. tr. (pres. disingrano) (disaccoppiare; disinnestare) strojn. ločiti, ločevati; izklopiti:
disingranare la marcia avto dati v prosti tek - dissociare
A) v. tr. (pres. dissōcio)
1. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati
2. kem. razstaviti, razstavljati
B) ➞ dissociarsi v. rifl. (pres. mi dissōcio) pren. ne se pridružiti, pridruževati; zavrniti, zavračati:
mi dissocio dalla sua decisione ne pridružujem se vaši odločitvi - distaccare
A) v. tr. (pres. distacco)
1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati
2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati
3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno
4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo
B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)
1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se
2. pren. odtujiti, odtujevati se
3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja - distinguere*
A) v. tr. (pres. distinguo)
1. razločiti, razločevati
2. ločiti, ločevati; razlikovati
3. deliti
4. odlikovati
B) ➞ distinguersi v. rifl. (pres. mi distinguo)
1. razlikovati se
2. odlikovati se - distōgliere*
A) v. tr. (pres. distōlgo) odvrniti, odvračati (tudi pren.):
distogliere qcn. da un proposito odvrniti koga od namere
B) ➞ distōgliersi v. rifl. (pres. mi distōlgo) odvrniti, odvračati se; ločiti, ločevati se; oddaljiti, oddaljevati se; raztresti se:
distogliersi dallo studio zanemariti študij - disunire
A) v. tr. (pres. disunisco) ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati
B) ➞ disunirsi v. rifl. (pres. mi disunisco) ločiti, ločevati se; raziti, razhajati se - divērgere* v. intr. (pres. divērgo)
1. raziti, razhajati se; ločiti, ločevati se
2. pren. razhajati se, razlikovati se, nasprotovati si:
le nostre opinioni divergono naša mnenja si nasprotujejo - dividere*
A) v. tr. (pres. divido)
1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele
2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj
3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom
B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)
1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino
2. razdeliti se
3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni
4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov - isolare
A) v. tr. (pres. isolo)
1. osamiti; ločiti, ločevati
2. kem., fiz. izolirati
B) ➞ isolarsi v. rifl. (pres. mi isolo) umakniti, umikati se (v samoto); osamiti, osamevati se - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se - partire1
A) v. tr. (pres. partisco)
1. knjižno deliti, razdeliti
2. knjižno ločiti, ločevati
B) ➞ partirsi v. rifl. (pres. mi partisco) knjižno ločiti, ločevati se - sceverare v. tr. (pres. scevero) knjižno
1. ločiti, razločevati
2. pren. tehtati - scindere*
A) v. tr. (pres. scindo)
1. ločiti, ločevati; razdeliti
2. pren. razklati, razcepiti
3. kem. frakcionirati
B) ➞ scindersi v. rifl. (pres. mi scindo) deliti se, razcepiti se - sconnēttere*
A) v. tr. (pres. sconnētto) ločiti, ločevati; razstaviti, dati narazen
B) v. intr. pren. govoriti nepovezano, brez smiselne zveze