Franja

rusticamente avv. kmečko, podeželsko, rustikalno

aia f kmečko dvorišče; gumno, skedenj:
menare il can per l'aia zavlačevati, odlašati

contadinēllo m (f -la) pomanjš. od ➞ contadino kmetič; kmečki fant, kmečko dekle

contado m

1. obmestje; podeželje

2. kmečko ljudstvo, podeželani

corte f

1. dvorišče; kmečko dvorišče

2. dvor; dvorjani:
di corte dvorski

3. dvorjenje:
fare la corte a qcn. komu dvoriti

4. pravo sodišče:
entra la corte! sodni dvor!
corte marziale, militare vojno, vojaško sodišče
Corte di Assise porotno sodišče
Corte di Appello apelacijsko, prizivno sodišče
Corte di Cassazione kasacijsko sodišče
Corte Costituzionale ustavno sodišče
Corte dei Conti obračunsko sodišče

cortile m

1. dvorišče

2. kmečko dvorišče:
animali da cortile perutnina

maso m družinska kmetija, kmečko posestvo

rustico

A) agg. (m pl. -ci)

1. kmečki, podeželski

2. pren. neotesan; ekst. odljuden, plah; ekst. naraven, pristen

3. gradb. nedodelan:
legatura alla rustica tisk brošura

B) m

1. kmečko poslopje; lopa

2. gradb. nedodelano, neometano poslopje

3.
rustici kulin. mesni štruklji

villanēlla f

1. (contadinella) kmečko dekle

2. lit., glasba villanella

contadinēsco agg. (m pl. -chi)

1. kmečki:
alla contadinesca po kmečko

2. (villano, grossolano) kmetavzarski, neotesan, grob

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

mōdo m

1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že

2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak

4. jezik naklon, modus

5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način

6. pravo breme

paesano

A) agg. vaški; kmečki, podeželski:
alla paesana po kmečko

B) m (f -na)

1. vaščan, vaščanka; kmet, kmetica; podeželan, podeželanka

2. nareč. rojak, rojakinja

rurale

A) agg. kmetijski, kmečki; poljedelski:
banca rurale zadružna posojilnica
popolazione rurale kmečko prebivalstvo

B) m kmečki človek, kmet