Franja

locutore m jezik govorec

parlante

A) agg.

1.
ben parlante ki dobro, pravilno govori

2. pren. jasen, očiten, zgovoren:
prova parlante zgovoren dokaz

3. pren. živ, izrazit

B) m, f govorec

dialettōfono m narečni govorec

sonniloquo m (f -ua) govorec v spanju