arnese m
1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje
2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?
3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?
4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči
5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je
Zadetki iskanja
- bōia
A) m invar.
1. rabelj, krvnik:
essere il boia di qcn. neusmiljeno mučiti, trpinčiti koga
2. lopov, falot:
faccia di, da boia lopovski obraz
3. pog.
boia d'un mondo, boia d'un cane, boia d'una miseria prekleto!, presneto!
B) agg. invar. pog.
mondo boia!, miseria boia! prekleto!, presneto! - assassino
A) m
1. morilec:
l'assassino fu condannato all'ergastolo morilec je bil obsojen na dosmrtno ječo
2. pren. zelo slab, nemogoč, kriminalen izvajalec
B) inter. baraba!, podlež!, falot!
C) agg.
1. morilski, zločinski:
mano assassina morilska roka
2. pren. zapeljiv:
occhi assassini zapeljive oči - bollato agg. žigosan:
carta bollata kolkovan list
furbo bollato pren. velik falot - capitale
A) agg.
1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh
2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo
3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami
4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina
B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije
C) m
1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati
2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder
3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom
4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot! - cōtta1 f
1. kuhanje; peka; žganje (gline ipd.):
furbo di tre, di sette cotte pren. prepredenec
furfante di tre, di sette cotte pren. velik falot
2. enkrat kuhana, pečena, žgana količina:
una cotta di mattoni enkrat žgana opeka
3. pren., pog. pijanost
4. pren. zaljubljenost:
prendersi una cotta per qcn. noro se zaljubiti, zatreskati se v koga
5. šport, pren. izčrpanost - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - soggētto2 m
1. predmet, snov, vsebina, tema:
il soggetto di una commedia tema komedije
film a soggetto igrani film
2. glasba osnovni motiv
3. filoz. subjekt
4. jezik osebek, subjekt
5. med. oseba
6. pravo
soggetto di diritto pravna oseba
soggetto attivo, passivo del reato storilec kaznivega dejanja, oškodovanec
soggetti del processo procesualni subjekti
7. pog. slabš. tip:
un tristo soggetto baraba, falot, pokvarjenec
8. agr. cepljenec, cepljenka
/ 1
Število zadetkov: 8