accavallare
A) v. tr. (pres. accavallo)
1. okobaliti
2. postaviti dve ali več stvari eno vrh druge:
accavallare le gambe prekrižati noge
accavallare una maglia križati petljo
B) ➞ accavallarsi v. rifl. (pres. mi accavallo) kopičiti se, grmaditi se
Zadetki iskanja
- ambivalēnte agg. ambivalenten; dvorezen, ki ima dve plati:
argomento ambivalente ambivalenten argument - banalizzare v. tr. (pres. banalizzo)
1. banalizirati
2. železn. speljati dve progi (ali več prog) - biennalmente avv. dveletno, vsaki dve leti, na dve leti
- bivalēnte agg.
1. ki ima dve vrednosti
2. kem. dvovalenten - allarme m
1. alarm, klic k orožju:
dare, suonare l'allarme dati, zatrobiti alarm
2.
allarme aereo zračni alarm:
l'allarme durò due ore zračni alarm je trajal dve uri
falso allarme lažni preplah
3. pren. strah, bojazen, skrb:
stare in allarme per qcn., qcs. biti v strahu, v skrbeh za koga, za kaj - appaiare
A) v. tr. (pres. appaio)
1. združiti (po dve stvari)
2. pariti, narediti par:
appaiare due animali di razza spariti dve pasemski živali
3. enačiti
B) ➞ appaiarsi v. rifl. (pres. mi appaio)
1. združiti se
2. pariti se
3. redko poročiti se - bestialità f
1. živalskost, zverinskost; zverinstvo, živinstvo
2. neumnost; huda napaka:
ho fatto due bestialità nel compito di matematica v matematični nalogi sem napravil dve hudi napaki - cammino m
1. hoja, pot:
mettersi in cammino iti, kreniti na pot
due ore di cammino dve uri hoje
essere in cammino biti na poti
cammin facendo med potjo, spotoma
2. pot, smer:
chiedere il cammino vprašati za pot
un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
aprirsi il cammino utreti si pot
tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati
3. gibanje (nebesnih teles):
il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot
4. pren. pot, ravnanje:
il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
far molto cammino dobro napredovati
5. fiz. pot:
cammino libero medio povprečna prosta pot - colombo m (f -ba)
1. zool. golob (Columba):
colombo torraiolo skalni golob (Columba livia)
colombo viaggiatore poštni golob
pigliare due colombi con un fava pren. ubiti dve muhi na en mah
2. pl. pog. šalj. golobčka, golobi:
due colombi che tubano gruleča goloba - congiungere*
A) v. tr. (pres. congiungo) vezati, združiti, združevati; spojiti, spajati; skleniti, sklepati:
congiungere qcn. in matrimonio koga poročiti
congiungere apparecchi telefonici zvezati telefonske aparate
congiungere due punti mat. spojiti dve točki
B) ➞ congiungersi v. rifl. (pres. mi congiungo)
1. združiti, združevati se (tudi pren.)
2. astr. biti v konjunkciji - dare*
A) v. tr. (pres. dò)
1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti
2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke
3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto
4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora
5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo
6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju
7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti
8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico
9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert
10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem
12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se
13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo
B) v. intr.
1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati
2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno
3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid
4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok
5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati
C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)
1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo
2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči
Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti
D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - fava f
1. bot. bob (Vicia faba)
2. pog.
prendere due piccioni con una fava pren. ubiti dve muhi na en mah
aver gran fava pog. biti zelo domišljav, ohol
3. vulg. glavica moškega uda - fērro m
1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili
2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka
3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem
4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo
5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče - fōrmula f
1. pravo formula, predpisano besedilo:
formula di giuramento formula za prisego
assoluzione con formula piena, dubitativa popolna oprostitev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov
2. fraza, formula:
formule di augurio voščila, voščilne fraze
rispettare rigorosamente le formule strogo se držati vljudnostnih obrazcev
3. formula, izhodišče, pravilo, načelo, geslo:
la formula di Mazzini: pensiero e azione Mazzinijevo geslo: misel in akcija
4. mat. formula, obrazec
5. kem. formula:
formula di struttura strukturna formula
6. sestava:
la formula di un nuovo sapone sestava novega mila
7. šport formula:
vetture di formula due vozila formule dve - già
A) avv.
1. že:
sono già due ore che ti aspetto že dve uri te čakam
2. nekoč, prej, nekdanji, bivši:
Via Roma già Via Toledo Rimska cesta, nekdanja Toledska
già ministro bivši minister
B) inter. da, saj, pač:
già, già, hai ragione saj, saj, prav imaš
già, era destino saj, tako je bilo sojeno - lētto m
1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja
2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona
3. ekst. ležišče
4. stelja
5. struga
6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev - numero m
1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število
2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke
3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven
4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič
5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se
6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno
7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40
8. varietejska točka
9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka
10. jezik število
11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič
12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh - piccione m
1. zool. golob (Columba livia)
piccione viaggiatore poštni golob
i due piccioni pren. zaljubljenca
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
2. pren. preprostež, naivnež - porre*
A) v. tr. (pres. pongo)
1. postaviti, postavljati; dajati:
porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
porre a frutto una somma vložiti vsoto
porre a tavola dati na mizo
porre giù odložiti; pren. opustiti
por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
porre in croce pren. mučiti
2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)
3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)
4. pren. meniti:
poniamo che... recimo, da
5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
porre una questione nakazati, zastaviti problem
porre mente (a) preudariti, premisliti
porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
porre in essere uresničiti, udejaniti
B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
porsi a sedere sesti
porsi a tavola sesti za mizo
porsi in difesa (di) postaviti se v bran